RAZKRITO: 43 let pozneje: Tega zagotovo niste vedeli o Titovem koncu! Pet minut pred tretjo uro…

Pred 43. leti je v 88 letu starosti umrl predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.

Zadnje silvestrovo je Tito preživel v rezidenci v Karadžordževu.

Tito je bil takrat vidno utrujen, politični vrh se je že odločal, kam naj bi šel na zdravljenje.

Razmišljali so o dveh opcijah. Odpeljali bi ga lahko v novozgrajeno vojno bolnišnico VMA v Beograd ali v Ljubljano.

V enem izmed dokumentarcev je priča povedala, da je Tito najbolj zaupal prav Slovencem. Januarja leta 1980 se je šel zdravit v klinični center Ljubljanu, k staremu prijatelju dr Bogdanu Breclju.

Maršalu sta med štirimesečnim zdravljenjem prišla pomagat takrat najboljša svetovna strokovnjaka, dr. Marat Knjazev in Michael DeBakey.

Operacija ni bila bila uspešna, zato so maršalu morali amputirati levo nogo. V to sta ga menda prepričala šele sinova Žarko in Mišo.

Stanje se mu je po operaciji nekoliko izboljšala. Mediji so takrat pisali, da je začel delno opravljati tudi predsedniške posle.

Tito pa je umrl 4. maja 1980, le pet minut pred tretjo uro popoldne. Usodna je bila gangrena, Tito je umrl le tri dni pred svojim 88. rojstnim dnem.

Takrat sta na stadionu Poljud v Splitu nogometno tekmo igrala rivala Crvena zvezda in Hajduk.

Ko so objavili novico, da je Tito umrl, so sodniki v solzah tekmo prekinili. 50 tisoč ljudi je zapelo pesem Druže Tito, mi ti se kunemo.

Tita je večji del prebivalstva Jugoslavije častilo kot nespornega voditelja in odrešitelja. Nekateri pa so bili drugačnega mnenja.

5. maja je modri vlak iz Ljubljane v Beograd prepeljal le prazno zaprto krsto. Na krsti je bil le zlati ognjeni grb Jugoslavije, ki ga je izdelal Slovenec Janez Vidic, ki se tega še dobro spominja:

”K meni je prišel gospod iz notranje uprave in iz žepa potegnil velik kovanec z jugoslovanskim grbom in vprašal: ‘Lahko to izdelate reliefno v izmeri 20 krat 20 centimetrov?’« Dejal sem, da lahko. Več glav je pogledalo grb, nato me je možakar odpeljal na Žale. Takrat sem vedel, za kaj gre. Ko sem opremil krsto, me je prijazen možakar peljal domov ter naročil: Nikjer nisi bil, nič delal, nič videl, nič slišal.”

Titovo truplo so v Beograd pripeljali v vojaškim helikopterjem. Na Dedinju so ga dvakrat pokopali. Prvič 8. maja pred vso svetovno politično elito Grob so pokrili z leseno imitacijo kamnitega bloka. Drugič pa istega dne ponoči, ko so ga zabetonirali in nanj položili devettonski sarkofag.

Na pogrebu je bilo 209 delegacij iz 127 držav. Prišli so štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov.

Vir: Slovenske novice