FOTO: Petra Majdič razkrila: ”Nisem želela, da se razve za bolezen! Čutila sem, da moram…”
Vrhunska nekdanja športnica Petra Majdič je v svoji uspešni karieri dosegla kar 24 zmag za svetovni pokal.
Pred enajstimi leti je v Vancouvru spisala zgodbo, kakršne športni svet ne pomni.
Petra je pred dnevi za spletno stran Audi.si opravila intervju.
Petra je pred tekmo v klasičnem šprintu, na ogrevanju padla v jarek ob progi. Pri tem si je zlomila pet reber in predrla popljučnico.
Vse je kazalo na to, da so s padcem umrle njene olimpijske sanje. Petra je pred padcem veljala za prvo favoritinjo.
Majdičeva pa se je takrat prelevila v pravo superjunakinjo. Za Audi.si je razkrila:
”Seveda so olimpijske igre za vsakega športnika vrhunec, je bilo pa za mano še veliko razočaranje leto prej na svetovnem prvenstvu v Libercu na Češkem. Veljala sem za favoritinjo, a sem dan pred tekmo zbolela za trebušno virozo in celo noč bruhala. To te izčrpa, ampak čutila sem, da moram na start, se borila z vso močjo in končala na devetem mestu. Nisem želela, da se razve za bolezen, češ da iščem izgovore, ampak mediji in komentatorji na spletu so me praktično ‘ubili’. To je bila ena krutih življenjskih lekcij. Po padcu v Vancouvru sem si rekla, da se ta zgodba ne sme ponoviti, pa čeprav so vsi videli padec.”
“Potem je bila še ekipa. Skupaj smo delali pet let, poznala sem njihove življenjske zgodbe, družine, zato sem čutila še večjo odgovornost. Bila je kombinacija pripadnosti ekipi in brezupa. Vedela sem, da bi nastop na naslednjih olimpijskih igrah pomenil še štiri leta psiholoških borb na vseh frontah in da je tisto leto edina priložnost. Vedela sem tudi, kaj pomeni olimpijska medalja za tek na smučeh, da bo odprla nove poti za moje zanamce. Me je pa življenje do tistega trenutka toliko naučilo, da če vztrajaš in dovolj dolgo dobro delaš, si nagrajen. In enostavno sem se takrat pobrala in šla.”
Kljub neznosnim bolečinam se je Petra prebila skozi kvalifikacije. Po uspešnih kvalifikacijah je opravila zdravniški pregled, ki pa ni razkril vseh razsežnosti njene hude poškodbe.
To pa je bila še sreča v nesreči, saj ji v nasprotnem primeru verjetno ne bi dovolili, da nastopi na tekmi.
Med tekom je neprestano kričala od bolečin. V nadaljevanju tekmovanja si je pomagala s protibolečinskimi tabletami. Po vsakem nastopu se je sesedla od bolečin.
Predaja pa zanjo ni prišla v poštev.
Prišla je vse do finala, kjer je v tekmi življenja prišla do olimpijskega brona.
”Fizična bolečina je bila res močna, ampak sploh nisem hotela razmišljati o tem, da se ne bi borila za medaljo, ker ne vem, kako bi to preživela. Tudi Matej Tušak (športni psiholog) je takrat rekel: ‘Bolečina, ki bi jo Petra doživljenjsko čutila, če ne bi osvojila te medalje, bi bila bistveno hujša od fizične.’ Fizične bolečine si pri teku na smučeh tako ali tako navajen.”
Zares neverjetna zgodba naše vrhunske športnice na katero je ponosna celotna Slovenija.
