ŠOKANTNO! Življenje matere treh otrok v Sloveniji po operaciji obrnila usoda!

Ženska, stara 53 let, po ginekološkem posegu leta 2013 trpi za hudimi psihičnimi in fizičnimi bolečinami ter lahko dela le štiri ure dnevno. Od bolnišnice in njene zavarovalnice zahteva odškodnino v višini 83.477 evrov ter 108 evrov mesečne rente. Pravdni postopek pa kljub več letom še vedno ni zaključen, saj je vrhovno sodišče nedavno odločilo, da se bo primer še vlekel.

Pacientki so zaradi številnih in velikih miomov odstranili maternico. Sprva so poseg izvedli laparoskopsko, kar pa prinaša tveganja, kot so vnetje, krvavitev ter poškodbe mehurja in sečevoda. Če pride do zapletov, se laparoskopija prekine in nadaljuje s klasično metodo – laparotomijo, pri kateri kirurg trebuh odpre z rezom.

Med operacijo je prišlo do zapleta – kirurg je poškodoval sečevod, zato je laparoskopijo prekinil in nadaljeval s klasično operacijo s prečnim rezom. Poseg je pacientki povzročil trajne posledice: inkontinenco, omejeno gibljivost (ne more dvigovati bremen, se sklanjati, dolgo stati ali sedeti), stalne bolečine v trebuhu in križu ter težave na spolnem področju. Vse to močno vpliva tudi na njeno psihično zdravje. Zaradi teh posledic je bila leta 2015 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, kar pomeni, da lahko dela le štiri ure dnevno.

V tožbi pacientka operaterju očita malomarnost: da je prerezal sečevod, mehur in okoliško tkivo, da ni izbral ustrezne metode posega ter da je bil morda utrujen, saj je operacijo opravil v zadnji tretjini delovnega časa. Poleg tega navaja, da ni bila ustrezno seznanjena z možnimi posledicami, saj sicer z operacijo ne bi soglašala.

Urolog, ki je nastopil kot izvedenec, je pojasnil, da je operater izbral laparoskopijo skladno z medicinsko doktrino. Pri takem posegu res obstaja tveganje za poškodbe sečevoda in mehurja zaradi elektrotermičnih inštrumentov, kar pa šteje za zaplet in ne za posledico utrujenosti ali malomarnosti. Po njegovi oceni je kirurg ravnal strokovno pravilno.

Izvedenka ginekološke stroke je pojasnila, da mora zdravnik pacientu pred posegom razložiti tipična tveganja operacije, ne pa posledic, ki sodijo v življenjski slog po posegu – o teh je pacient obveščen ob odpustu. Tako so sodišča ocenila, da zdravnik ni kršil pojasnilne dolžnosti glede omejitve dvigovanja bremen, sklanjanja, bolečin v trebuhu in križu. Edina izjema je bila inkontinenca, na katero bi morala biti pacientka opozorjena že pred operacijo, saj je zaradi več porodov in povečane maternice imela večje tveganje. Okrožno sodišče je zato tožnici delno ugodilo in ji priznalo 28.475 evrov odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti z obrestmi od leta 2015. Preostale zahtevke – dodatnih 55.002 evra, povrnitev mesečnih izgub dohodka ter mesečno rento – pa je zavrnilo.

Na sodbo okrožnega sodišča so se pritožile vse strani – pacientka, bolnišnica in zavarovalnica –, a je višje sodišče vse pritožbe zavrnilo. Vrhovno sodišče pa je na predlog pacientke dovolilo revizijo, in sicer glede vprašanja, ali je bila kršena pojasnilna dolžnost o tveganjih operacije. Ugotovilo je, da je tožnica res soglašala z odstranitvijo maternice laparoskopsko oziroma v primeru zapleta z laparotomijo, vendar iz odločb ni razvidno, ali so ji bila pojasnjena tudi tveganja, povezana z laparotomijo.

“Ali je bila v konkretnem primeru kršena pojasnilna dolžnost glede tveganj operacije, je torej odvisno od tega, kakšna pojasnila o predvidljivi in kasneje opravljeni metodi operacije bi pacientki podal skrben zdravnik. Razlogi v izpodbijani sodbi, da spada pojasnilo o nezmožnosti prenašanja težjih bremen, sklanjanju, pripogibanju, dalj časa trajajočem sedenju in stanju ter o bolečinah v trebuhu in križu v čas po operaciji, ker gre za pojasnilo o življenjskem stilu po operaciji, so pravilni le, če pri opisanih (trajnih) težavah ne gre za tipična ali statistično pogostejša tveganja in zaplete oziroma posledice laparatomije, ali če ne gre za tveganja, ki so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientkino privolitev. Če pa gre za tveganja oziroma posledice, ki so pri laparatomiji tipična ali statistično pogostejša, ali tveganja, ki so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo, je bila pojasnilna dolžnost opravljena pomanjkljivo,” je pred nedavnim sklenil senat in zadevo vrnil višjemu sodišču v ponovno obravnavo.