VIDEO: Prihajajo nova pravila bolniške! Kaj to pomeni za zaposlene?
Ministrica je poudarila, da je Slovenija med prvimi državami v Evropi tudi po številu dni odsotnosti z dela zaradi bolezni!
Vlada je sprejela predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Po besedah ministrice Valentine Prevolnik Rupel zakon prinaša rešitve na več področjih, med drugim ukrepe za zmanjšanje absentizma in preprečevanje zlorab bolniških odsotnosti. Poudarila je, da je absentizem v Sloveniji velik problem, ki povzroča visoke stroške, država pa je v evropskem vrhu po številu bolniških dni.
Interventni zakon ureja laični nadzor bolniških odsotnosti, ki ga ZZZS že izvaja, vendar doslej ni bil zakonsko opredeljen. Določa tudi režim gibanja med bolniško odsotnostjo, s katerim bosta seznanjena zavarovanec in delodajalec. Poleg tega predlog zakona omogoča odvzem nadomestila v primeru zlorabe bolniškega staleža, kar naj bi okrepilo odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju pravice do bolniškega nadomestila.
»kar krepi odgovornost zavarovancev pri uveljavljanju pravice do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni«.
Interventni zakon predvideva dodatna sredstva za bolnišnice z nakopičenimi izgubami, ki so po mnenju ministrice posledica dolgoletnega prenizkega vrednotenja bolnišničnih storitev. Sredstva bodo bolnišnicam omogočila poravnavo neplačanih obveznosti ali odplačilo posojil, ki so jih morale najeti za tekoče poslovanje. Ministrica meni, da bo ukrep prispeval k stabilnejšemu poslovanju javnih zdravstvenih zavodov ter k ohranjanju dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev za prebivalce.
»S tem ukrepom se tako zagotovijo sredstva, da lahko bolnišnice poravnajo neplačane obveznosti oziroma odplačajo posojila, ki so jih nekatere najele pri zakladnici, da so lahko tekoče poslovale,«
Predlog zakona omogoča dodatno, časovno omejeno (do 12 mesecev) sklepanje pogodb o sodelovanju med javnimi zdravstvenimi izvajalci in zasebniki na področjih zobotehnike, ortotike, protetike, optike in optometrije. Zakon obenem ureja tudi vir financiranja mentorskega dodatka iz državnega proračuna – dodatek zaposlenim sicer že pripada po kolektivni pogodbi, vendar doslej ni bil določen način njegovega financiranja.
Zakon predvideva tudi finančno spodbudo za zdravnike, ki se odločijo za specializacijo iz urgentne medicine, s čimer želijo izboljšati kadrovsko stanje na tem področju.
»Verjamem, da bomo s tem in drugimi ukrepi povečali zanimanje za to specializacijo in vpis. Veste, da je bil na jesenskem razpisu za specializacije iz urgentne medicine prijavljen samo en kandidat,« meni Prevolnik Rupel.
Predlog zakona podaljšuje nekatere ukrepe iz prejšnjih interventnih zakonov, ki so se izkazali kot učinkoviti. Med njimi sta prenos določenih pristojnosti osebnih zdravnikov na medicinske sestre ter zahteva, da morajo tuji zdravstveni delavci obvladati slovenski jezik na ravni B2. Za bolničarje negovalce pa uvajajo novo zahtevo – znanje slovenščine na ravni B1.
Vlada je obravnavala tudi predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu, vendar je razpravo prekinila, saj gre za sistemski zakon, ki bo obravnavan tudi na Ekonomsko-socialnem svetu. Predvideno je, da se bo vlada k obravnavi vrnila na naslednji seji.
Vir besedila: Besedilo povzeto po slovenskenovice.delo.si
Vir videa: Facebook
Vir prikazane fotografije:
