Priljubljena oddaja Ambienti na TV Slovenija v letošnji sezoni predstavlja tudi notranjost protokolarnih objektov Republike Slovenije. Nekateri so sicer zaprti za javnost, drugi pa jih je mogoče tudi najeti. Med njimi izstopa pravljična Vila Zlatorog, ki stoji tik ob Blejskem jezeru in je v času Janševih počitnic pritegnila veliko pozornosti.

Dopustovanje je dvakrat obravnavala tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Sprva so ugotovili, da je nekdanji direktor JGZ Brdo mag. Marjan Hribar kršil integriteto, vendar so postopek po sodni odločbi obnovili. Julija lani pa so ga ustavili, saj nova dejstva niso več potrjevala prvotnih sumov.

Kljub temu je oktobra lani predsednica komisije DZ Tamara Vonta iz Gibanje Svoboda želela razjasniti, ali je bila družina Janša pri najemu vile deležna posebne obravnave. Zanimalo jo je predvsem, ali so za takratnega predsednika vlade veljali drugačni pogoji oziroma cenik. Po poročanju N1 je izpostavila, da je družina v vili prvič dopustovala julija 2020, kmalu po tem, ko je Hribar prevzel vodenje zavoda.

Hribar je pred komisijo pojasnil, da je šlo v obeh primerih za zasebni obisk, stroške pa naj bi poravnala družina sama. Enkrat so najeli celoten objekt, drugič le nekaj sob, zneski pa so se po njegovih besedah gibali med sedem in deset tisoč evrov. “Vodilo družine Janša nikoli ni bilo, da bi mi šli spreminjati cenik. Nam je bilo pomembno le, da dobimo neke prihodke,” je dejal in dodal, da so v času epidemije protokolarni objekti večinoma samevali. Vonta je ob tem opozorila tudi, da je bil račun po poročanju N1 poravnan z zamikom.

Čeprav konkretnega imena ni omenila, so številni prepričani, da je nehote razkrila zmagovalko – in to takšno, ki bi lahko bila eno največjih presenečenj oddaje.

Njene besede niso zvenele kot običajen komentar, temveč kot precej jasen namig, iz katerega je mogoče razbrati marsikaj. Prav zato so gledalci hitro začeli povezovati informacije in sestavljati sliko.

V pogovoru za ŠOKkast je zmagovalko opisovala v ženskem spolu ter poudarila, da gre za osebo, od katere zmage skoraj nihče ne bi pričakoval. Dodala je tudi, da so bili nad razpletom presenečeni celo njeni najbližji zavezniki v šovu, sama zmagovalka pa naj bi večkrat poudarila, da je v tekmovanje prišla z jasnim ciljem – zmagati.

Posebej je izpostavila, da naj bi šlo za »tihi tip« tekmovalke, ki je dolgo ostajala v ozadju. Neopazna, brez večje podpore, a na koncu ravno ona obrne potek igre in pride do zmage.

V podkastu je govorila o dogajanju v ozadju in odnosih med tekmovalci, pri čemer se je pri opisovanju zmagovalke večkrat ustavila, kot da bi pazila, koliko lahko razkrije.

“Jaz ko sem bila noter, ne bi nikoli uganila, da bo ta oseba zmagala. To je tak preobrat, Slovenci bodo padli na rit. Neka siva miška tam v ozadju, noben je ne pogleda, niti noben se z njo ni hotel družiti. Je res, da je govorila, da je prišla po zmago, ampak da ji je pa res uspelo, to pa kapo dol. Obrnila je vse te fante,” je za Slovenske novice povedala La Toya.

Čeprav imena ni izrekla, mnogi ugibajo, da bi lahko šlo za Aleksandra April iz Koper. Ta je že v predstavitvenem posnetku za POP TV poudarila, da je pripravljena narediti vse za zmago.

Njena pot v oddaji morda ni bila najbolj izpostavljena, vendar rezultati govorijo zase – v areni je premagala Emo, večkrat pa zmagala tudi v mini areni skupaj z Igorjem. Tiha? Morda. Nevarna? Očitno.

Gre za primer, ko ena sama izjava sproži več odzivov kot celotna epizoda. Gledalci radi iščejo skrite namige, še posebej pri oddajah, kjer je razplet strogo varovana skrivnost. Razplet Kmetija je sicer že znan, saj je bila sezona posneta že lani, tekmovalci pa so zavezani k molčečnosti.

@rendom4711 #foryourpage #kmetija2026 #fypppppppppppppp #viral_video #kmetija ♬ original sound – Lissa🩷

Senčarjeva, sicer ginekologinja in nekdanja predsedniška kandidatka leta 2022, je poudarila, da veliki voditelji niso brez napak, a jih znajo priznati in popraviti. »Upam, da vama bo uspelo oboje, popeljati državljane v boljšo prihodnost in se hkrati držati predvolilnih obljub,« je zapisala. Stevanovića je ob tem opozorila, naj ne podcenjuje svojih volivcev: »Dati podporo bodočemu mandatarju in ne iti v vladno koalicijo je vsebinsko enako. Obljubil si, da ne boš prodal glasu za položaj, ampak za vsebino,« je bila jasna.

Izpostavila je tudi, da je stranka zrasla predvsem na nasprotovanju ukrepom v času epidemije covida-19, ki jih je vodila vlada pod vodstvom Janez Janša. Ob tem je dodala: »Razumem in strinjam se, da se prihodnosti ne gradi na starih zamerah, revanšizmu in kaznovanju. Pravi vodja bo razumel, da moramo tudi mi ponuditi našim volivcem in podpornikom nekaj več, kot je položaj predsednika državnega zbora. Stranka Resnica ni Zoran Stevanović, ampak gibanje, ki je zraslo z njim in na naših skupnih vrednotah.«

Obema politikoma je ponudila tudi konkreten predlog. »Prosim vaju, da predlagata popravek zakona o nalezljivih boleznih, v katerega sedaj niso vnešene varovalke. Zakon je bil k sreči sprejet pod prejšnjo vlado gospoda Robert Golob, zato bi bil popravek za oba vaju sprejemljiva poteza,« je zapisala. Dodala je še: »Za tebe, Zoran, bi to pomenilo, da se nisi boril le za položaj, ampak za vsebino, ki si jo obljubil svojim volivcem. Za gospoda Janeza Janšo pa ne bi bilo težko obljubiti izboljšanja napak prejšnje vlade. To bi bila poteza, ki bi za oba pomenila več kot samo ponovno deljenje položajev in morda celo roka sprave za obe strani.«

Zaključila je z razmišljanjem o sodelovanju med strankami: »Nov list lahko odpremo le tako, da so odnosi med strankami transparentno grajenje mostov, ne zidov. Priznavanje svojih spodrsljajev in popravljanje napačnih odločitev pa bi v ljudi vlilo veliko več zaupanja. Gradimo torej mostove, ki bodo imeli večjo nosilnost, ki bodo zmogli premostiti težje tovore. Brv čez potoček zna vreči vsak, velike gradnje pa potrebujejo veliko dobrih strokovnjakov,« je zapisala ter izrazila upanje, da imata tako Stevanović kot Janša iskren namen izboljšati življenje ljudi v Sloveniji.

Harry je pred občinstvom odkrito spregovoril o dogodku, ki ga je zaznamoval že v otroštvu: »Potem ko mi je tik pred 13. rojstnim dnem mama umrla, sem pomislil: “Ne želim tega statusa. Nočem ga. Ne želim vloge, kamorkoli me že vodi, ni mi všeč. To je ubilo mojo mamo.” S tem sem se boril in si leta zatiskal oči. Na koncu sem si rekel: “Počakaj malo, če bi bil nekdo drug v tem položaju, kako bi izkoristil to podlago in vire, ki pridejo z njo, da bi spremenil svet? In kaj bi si moja mama želela, da naredim?” To je resnično spremenilo mojo perspektivo.«

S temi besedami je kot glavni govorec nastopil na vrhu InterEdge v Melbourne, ki se osredotoča na duševno zdravje in vodenje na delovnem mestu. Udeležba na dogodku je znašala okoli tisoč dolarjev (940 evrov). Ob tem je poudaril, da današnji svet prinaša veliko tesnobe, stresa in občutka nemoči, ter priznal, da se je tudi sam pogosto soočal s takšnimi občutki: »Bilo je veliko trenutkov, ko sem se počutil preobremenjenega. Trenutkov, ko sem se počutil izgubljenega, izdanega ali popolnoma nemočnega. Trenutkov, ko se je bil pritisk, tako zunanji kot notranji, nenehen. In trenutkov, ko sem se moral kljub vsemu pokazati in se pretvarjati, da je vse v redu, da ne bi nikogar razočaral,« je zaupal.

Povedal je tudi, da ga je očetovstvo močno spremenilo, saj je začel jasneje razumeti posledice svojih dejanj. Ob tem je poudaril, da iskanje pomoči ni znak šibkosti, temveč moči, in priznal, da je s terapijo odlašal, dokler ni bil povsem na tleh.

Pred tem sta z Meghan v Melbournu govorila tudi s študenti o nevarnostih družbenih omrežij. Meghan Markle je ob tej priložnosti razkrila svoje izkušnje z javnimi napadi: »Deset let, vsak dan v zadnjih desetih letih, sem bila zlorabljena, napadena, obrekovana in zasmehovana. Sem najbolj obrekovana oseba na celem svetu,« je dejala in dodala: »A ne glede na vse, še vedno sem tukaj.«

Harry je ob tem pohvalil avstralski zakon, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo družbenih omrežij, ter ga označil za pomemben primer družbene odgovornosti.

View this post on Instagram

A post shared by New York Post (@nypost)

Medtem je predsednik Demokratov Anže Logar na družbenih omrežjih sporočil, da njegova stranka zaključuje koalicijska pogajanja z Robertom Golobom. Po njegovih besedah naj bi v Svobodi z načrtovanimi pogovori s člani in poslanci Demokratov te poskušali »prisiliti v koalicijski sporazum«, kar je Logar označil za prestop meje sprejemljivega. Svoboda, ki je na volitvah kot relativna zmagovalka prva začela pogovore o sestavi vlade, je po seji izvršnega odbora sporočila, da je vodstvo pooblastila za nadaljevanje programskih pogajanj o koaliciji, pri čemer so pričakovali predvsem odziv Demokratov.

Tudi skakač se je sestavljanja koalicije lotil na enak način kot nekoč njegova kraljica. #golobjanković https://t.co/G2KlfYJY7n

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 17, 2026

V SDS pa glede oblikovanja morebitne nove desnosredinske vlade ostajajo precej zadržani. Kljub temu v javnosti že krožijo neuradne informacije o razdelitvi ministrskih mest: SDS naj bi prevzela osem resorjev, NSi, SLS in Fokus skupaj pet, Demokrati Anžeta Logarja pa tri.

Romunski voznik je sredi izvoza ustavil in začel voziti vzvratno po avtocesti, kjer so hitrosti visoke, reakcijski časi pa izjemno kratki.

Na videoposnetku je videti vozilo, ki na hitri cesti H5 iz smeri Škofije proti Kopru nenadoma začne voziti nazaj. Voznik je očitno zgrešil izvoz, njegovo ravnanje pa je bilo popolnoma nepredvidljivo in nevarno.

Po dostopnih informacijah naj bi šlo za voznika z romunskimi registrskimi tablicami, ki je zapeljal proti izvozu za avtocesto proti Ljubljana, nato pa ugotovil, da je izbral napačno smer. Namesto da bi nadaljeval vožnjo in obrnil na naslednjem varnem mestu, se je odločil za izjemno tvegan manever.

Začel je voziti vzvratno po hitri cesti, da bi se vrnil na pravi pas in ujel izvoz, ki ga je prej zgrešil. Takšno nespametno početje bi se lahko končalo tudi tragično.

Posnetek je nastal iz vozila enega izmed udeležencev v prometu, ki ni mogel verjeti, kaj se dogaja pred njim. Video je na Facebook presegel 100 tisoč ogledov, predvsem zaradi nevarnega ravnanja voznika.

Vožnja vzvratno na hitri cesti ali avtocesti velja za eno najbolj nevarnih potez, saj so hitrosti visoke, ostali vozniki pa takšnega manevra ne pričakujejo.

Razpravo je zaznamovala predvsem Stevanovićeva napoved obiska Rusije ter možnost referenduma o izstopu iz zveze Nato. Potrdil je, da namerava obiskati Moskvo, pri čemer naj bi bil obisk usklajen z zunanjim ministrstvom in odvisen od protokola, hkrati pa dodal, da si želi, da bi do njega prišlo čim prej. Ob tem je izpostavil tudi, da je ponosen na čestitko, ki jo je prejel iz Rusije.

Bratuškova je opozorila, da DZ ni turistična agencija, kjer bi si vsak lahko sam izbiral poti, in izrazila pričakovanje, da Stevanović ne bo deloval samostojno. Ta ji je odgovoril, da mora Slovenija po svetu iskati zaveznike in ravnati pragmatično, kar naj bi po njegovih besedah podprli tudi volivci njegove stranke Resni.ca. Dodala je še, da bo zanimivo spremljati odzive največjih nasprotnikov Rusije, kot sta Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija.

V razpravi je omenila tudi izraz »drhal«, pri čemer je ciljala na Stevanovićevo sodelovanje z Janez Janša, ki ga je v času epidemije covida ostro kritiziral, medtem ko so ga desne stranke zaradi organizacije protestov proti ukrepom napadale.

Stevanović je očitke o nedoslednosti zavrnil in poudaril: »niti ene besede do zdaj še nismo snedli«. Dodal je, da so pred volitvami jasno povedali, da ne bodo sodelovali v vladi ne z Janšo ne z Robert Golob, in da se tega držijo. Ob tem je bil kritičen do sogovornice: »Zelo težko mi moralizira glede odnosa do volivcev nekdo, ki je zamenjal osem ali več strank, obenem pa je bil imenovan za ministra, čeprav njena stranka sploh ni prišla v parlament,«.

Iz službe DZ za odnose z javnostmi so sporočili, da “gre za ukrep, ki presega zgolj tehnično spremembo”. Pojasnili so, da je domofon pri poslankah in poslancih v preteklosti povzročal nelagodje in občutek zaprtosti, kar ni bilo skladno z odprtim dialogom in sodelovanjem. “Namestitev domofona je v preteklosti med poslankami in poslanci povzročala nelagodje ter ustvarjala občutek zaprtosti in nedostopnosti. Takšna ureditev ni bila v duhu odprtega dialoga in sodelovanja, ki sta temelj učinkovitega parlamentarnega dela. Z odstranitvijo domofona predsednik DZ pošilja jasno sporočilo. Vrata njegovega kabineta so odprta. Ne le fizično, temveč tudi vsebinsko,” so zapisali.

Ob tem so izpostavili tudi njegove besede, da “funkcija predsednika DZ ni nad drugimi, temveč med njimi”. Dodal je še: “Gre za vlogo prvega med enakimi, ki mora povezovati, omogočati dialog in skrbeti za dostopnost institucije vsem poslankam in poslancem.”

Kot so še navedli, želi s to potezo “postaviti temelje drugačnemu načinu vodenja, takšnemu, ki temelji na zaupanju, spoštovanju in odprti komunikaciji”. Poudarili so tudi njegovo stališče, da je v času politične polarizacije dostopnost ključna za iskanje skupnih rešitev in učinkovito delo. “V času izrazite politične polarizacije je po njegovem mnenju prav dostopnost ključni pogoj za iskanje skupnih rešitev in učinkovito delo v korist ljudi. Odprta vrata kabineta predsednika DZ tako postajajo simbol novega pristopa. Manj zapiranja, več povezovanja,” so še navedli.

Kot predsednik najmanjše parlamentarne stranke je še povedal, da trenutno nima dogovorjenih srečanj glede sestavljanja nove koalicije. “Pri oblikovanju vlade ne gledamo ne levo ne desno, gledali bomo izključno vsebino, podpora pa bo samo, če bo vlada zniževala davke, reševala standard ljudi in se absolutno zavezala za borbo proti korupciji, ampak s konkretnimi rešitvami,” je pojasnil.

Po njegovih besedah je ključno, da bodisi predsednik Gibanje Svoboda Robert Golob bodisi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša zagotovita dovolj glasov in uskladita program z njihovo stranko. Kot pravi, so jim volivci dali na izbiro določene možnosti, med katerimi se je treba odločiti. “Povedali smo, s kom ja, s kom ne in v tej, bi rekel, mlaki je nekako treba plavati,” je dejal. Ob tem se je dotaknil tudi svoje overjene izjave iz leta 2021, da Resni.ca ne bo sodelovala s SDS in njenim predsednikom.

Pojasnil je, da je ta izjava nastala v času, ko stranka še ni bila v parlamentu, in je po vstopu izgubila veljavo, “ker so nas ljudje postavili za sodelavce Janši”. Po njegovem mnenju so poslanci vseh sedmih strank zdaj sodelavci. “Včasih se sodelovanju ne moreš izogniti kot parlamentarna stranka, če si potisnjen, če ti volivci namenijo njih kot tvoje sodelavce,” je dodal. Glede podpore poslancev SDS ob njegovi izvolitvi pa pravi, da nanjo ni imel vpliva. “Ne vidim pa velike težave v tem, razen to, da so se modro odločili, glede na to, da je bil to edini izhod za funkcionalen parlament,” je dejal.

Spregovoril je tudi o svoji pravnomočni obsodbi. Pojasnil je, da je šlo za kazen zaradi poskusa zavarovalniške prevare iz časa, ko je imel približno 20 let. Med vožnjo z Bleda proti Koroški Beli, kjer je takrat živel, mu je nasproti po njegovem pasu pripeljalo drugo vozilo, zato je zavil desno in trčil. Drugi voznik je ob izpolnjevanju evropskega poročila priznal, da je vozil po napačni strani, vendar je zavarovalnica kasneje trdila, da je Stevanović zapeljal s ceste, zaradi česar naj bi prišlo do nesreče. Na koncu mu je bila izrečena denarna kazen v višini 800 evrov, je še pojasnil dogodek izpred približno 25 let.

Nekdanja predsednica državnega zbora je v oddaji Marcel na TV Slovenija predstavila svoje stališče glede imenovanja Zorana Stevanovića (Resni.ca) na mesto predsednika DZ. Po njenih besedah to zanjo ni bilo presenečenje, saj je že prejšnjo sredo zaznala sodelovanje med Resni.co in SDS.

»Moram nekaj povedati, česar gledalci in gledalke ne vedo, in bi bilo prav, da vedo. Prejšnjo sredo, pred ustanovno sejo DZ, smo imeli sestanek z začasnimi vodji poslanskih skupin, kjer smo se odločali tudi o tem, kdo bo prevzel predsedovanje zelo pomembni mandatno-volilni komisiji. In takrat sem zelo jasno zaznala, da je Stevanović že dogovorjen s stranko SDS. Kako? Ko smo imeli na glasovanju predlog poslanske skupine SDS, da prevzame predsedovanje mandatno-volilni komisiji, je v drugem poskusu Stevanović zelo na rahlo dvignil rokico in glasoval za njihov predlog, ki pa potem ni bil izglasovan, ker so se Demokrati vzdržali. Zelo hitro mi je postalo jasno, kaj se bo zgodilo, in kar je potem sledilo, ni bilo nobeno presenečenje. In tudi ne bo nobeno presenečenje, ko bodo poslanci Resni.ce dali glasove za, recimo zdaj, predsednika vlade,« je pojasnila.

Prepričana je tudi, da bo Stevanović moral to politično potezo “odplačati”. »Stevanović bo ta svoj nakup tega mesta odplačal in to, kar smo videli, je ‘politična prostitucija’.«

Dosedanjim koalicijskim strankam je svetovala, naj ne prevzamejo glasovnic, saj bi se po njenem mnenju lahko poskušalo prikriti glasove poslancev Resni.ce zaradi tajnega glasovanja.

Glede svoje politične prihodnosti je dejala, da ne izključuje možnosti kandidature za ljubljansko županjo. »Nikoli ne reci nikoli,« je odgovorila, ob tem pa dodala, da se trenutno še ne vidi v nobeni konkretni vlogi in da nekaj prostora pušča tudi prihodnosti.

V oddaji sta s Tanjo Fajon komentirali tudi, zakaj nista bili izvoljeni v parlament. Obe sta izpostavili zahtevnost volilnih okrajev, v katerih sta kandidirali. Klakočar Zupančič je priznala, da je bila morda pri sestavljanju liste preveč zaupljiva, Fajon pa je poudarila, da v Ljubljani Center SD že več mandatov ni bil izvoljen, poleg tega pa gre za okraj z nizko volilno udeležbo, kar je vplivalo na volilni rezultat.

Tanja Fajon je Stevanoviću ob tem čestitala za izvolitev na funkcijo predsednika DZ in poudarila, da gre za pomembno in odgovorno nalogo, čeprav je, kot je dodala, v preteklosti že »mnogo besed požrl«.