GROZNO: Spregovorila je mama pokojne Katje in razkrila resnico! ”Ko so jo odpeljali v operacijsko sobo so…”

Za Svet24 se je odločila spregovoriti mati pokojne 20 letne Katje, ki je umrla zaradi zapletov po cepljenju s cepivom Janssen.

Tatjana Jagodic je dejala, da je bolečina po smrti hčerke neizmerljiva:

”Da se v tem težkem času pokažem pred Slovenijo, sem se odločila, ker želim zaščititi hčerkino ime in ime naše družine.”

Razkrila je, da so o Katji in njeni družini nekateri širili grozljive neresnice. To jih je močno prizadelo.

Govorili naj bi, da je bila itak bolna in da ni cepivo za tragičen razplet. Nekateri so širili govorice, da je brezdomka, da je živela na ulici in celo, da je narkomanka.

Tatjana želi zato vsem povedati, kdo je bila Katja v resnici in koliko jim je pomenila.

Poudarila je, da je bila Katja izredno srčno in empatično dekle, vedno je bila prijazna, veliko se je smejala in bila je pozitivna.

”Ko pomislim nanjo, me preplavi ponos.”

Razkrila je, da se je Katja cepila zaradi službi in zaradi vožnje z avtobusom.

”Redno testiranje ni prišlo v poštev, ker v svojem domačem kraju in mestu, kjer je dobila zaposlitev, testiranje ni bilo tako preprosto dosegljivo. Ostalo ji je cepljenje.”

Na delo je mama ni mogla voziti z avtomobilom, saj je ravno v tem času prejemala kemoterapijo.

”Ona si je samo želela svobodo. Življenje brez omejitev. Ona je samo hrepenela po samostojnosti, ki se ji je ponujala tudi s prvo službo. Potem pa…’‘

Dejala je, da se je Katja za cepivo Jannsen odločila prav zaradi hitrega izpolnjevanja PCT.

Devet dni po cepljenju pa so se začele hude težave:

”Bila je pri fantu. Z Leo nama je sporočila, da jo boli glava. Glavobol nam ni bil nepoznan. Migrene je že imela, zato smo mislili, da gre za to. Vzela je protibolečinske tablete in naslednje jutro ni bilo nič kaj posebno bolje. Tistega popoldneva je celo bruhala, močno se ji je vrtelo. Nekoliko so ji pomagala zdravila, vendar ne bistveno.”

V nedeljo zvečer pa je izgubila tudi vid:

”Takrat sem klicala na urgenco in povedala, kaj se dogaja. Pomirili so me in dejali, da je to verjetno res huda migrena. Sicer smo jim povedali, da je bila pred devetimi dnevi cepljena, a urgentnega zdravnika to ni vznemirilo. Ob drugi uri v noči na ponedeljek nas je klical njen fant in povedal, da je Katja zelo čudna, da se obnaša nenavadno; sprašuje po vodi, medtem ko jo drži pred očmi, v roki. Takrat smo dojeli, da je nekaj zelo hudo narobe, in smo nemudoma poklicali rešilca.”

Zdravniki so jim po pregledih in slikanju glave pojasnili, da je stanje kritično. V ponedeljek zjutraj je Katja nekajkrat še bila prisebno.

Sestro je spraševala, kaj se dogaja z njo, a je potem spet omedlela. Na koncu je padla v komo.

”Vedela sem, da se poslavlja. Po telesu me je trgalo. Z Leo sva tolažili druga drugo. To so bili naporni, intenzivni trenutki. Slutila sem, da je ne bo več nazaj, da bo umrla.”

Osebje na nevrološki kliniki, ki je skrbelo za Katjo, je pohvalilo in se jim zahvalila za čuteč in profesionalen odnost.

Kljub vsemu trudu pa Katje niso uspeli rešiti.

”Največja stvar, ki so jo izpeljali, je bilo odstranjevanje lobanjskih kosti, da bi možganom, ki so zaradi krvavitev in strdkov otekli, naredili prostor. Ko so jo odpeljali v operacijsko sobo, so nam že povedali, da je samo en odstotek možnosti, da bo preživela.’