Popolna prepoved kajenja na balkonih v Sloveniji? Poglejte kaj predlagajo: ”Sosed kadi na balkonu, dim pa se…
Življenje v večstanovanjski stavbi zahteva precej prilagajanja. Pravila veljajo za vse stanovalce, vendar pri nekaterih stvareh meja med tem, kaj lahko posameznik počne doma in kaj že moti sosede, ni povsem jasna. Med takšne primere očitno sodi tudi kajenje na balkonu. Na portalu Predlagam vladi se je oglasila Agnes, ki jo predvsem v toplejših mesecih moti cigaretni dim, ki s sosednjih balkonov prihaja v njeno stanovanje.
Predlagala je popolno prepoved kajenja na balkonih v večstanovanjskih stavbah, zlasti v poletnem času. »Predlagam popolno prepoved kajenja na balkonih v večstanovanjskih stavbah, še sploh v poletnem času, saj smo tako vsi potencialni kadilci. Prisiljeni smo odpirati okna in hladiti stanovanja v jutranjih in večernih urah, ko je največ kadilcev na balkonih. Svoja stanovanja zapirajo, dim pa gre v stanovanjske prostore, ki se nahajajo nad njimi.«
Predlog je dosegel prag za posredovanje pristojnemu ministrstvu. Na portalu je zbral 50 glasov podpore in 21 glasov proti, nato pa je odgovor objavilo Ministrstvo za zdravje.
Na ministrstvu so pojasnili, da Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prepoveduje kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter v vozilih, kadar so v njih osebe, mlajše od 18 let. Prepoved velja tudi na pripadajočih zemljiščih objektov, kjer poteka vzgoja ali izobraževanje. Kajenja na drugih odprtih površinah in v zasebnih prostorih večstanovanjskih stavb pa zakon trenutno ne ureja.
Ob tem so priznali, da je pasivno kajenje zdravstveni problem. Kot poudarjajo, je izpostavljenost tobačnemu dimu škodljiva za zdravje in varne količine takšnega dima ni. Zmanjševanje izpostavljenosti je zato vključeno tudi med cilje državne strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka.
Pri balkonih pa se po njihovih besedah pojavi vprašanje posega v zasebno lastnino. »Pobuda za prepoved kajenja na balkonih večstanovanjskih stavb posega na področje zasebne lastnine in uporabe zasebnih stanovanj. Takšnih omejitev trenutno ne predvidevajo niti priporočila Svetovne zdravstvene organizacije niti zakonodajni okvir Evropske unije. Ob tem bi bila splošna zakonska prepoved kajenja na balkonih težko izvedljiva tudi z vidika nadzora, saj bi se nanašala na ravnanja v zasebnem prostoru. Stanovanje je po Ustavi Republike Slovenije posebej varovano, zato bi bilo treba pri morebitni uvedbi takšnih omejitev skrbno tehtati med varstvom zdravja in pravico posameznika do zasebnosti ter uporabe lastnine,« so zapisali na ministrstvu.
Po njihovem mnenju bi bilo treba pri morebitni zaostritvi pravil iskati ravnovesje med varovanjem zdravja na eni strani ter pravico do zasebnosti in uporabe lastnine na drugi. »Predlog za zakonsko prepoved kajenja na balkonih večstanovanjskih stavb v sedanjih ustavnih in zakonodajnih okvirih še ni primeren za nadaljnjo obravnavo,« so sklenili.
Ministrstvo je ob tem opozorilo tudi na možnost urejanja pravil s hišnim redom. Lastniki večstanovanjskih stavb lahko z njim določijo tudi pravila, povezana s kajenjem. Hišni red namreč ureja pravice in obveznosti uporabnikov stavbe ter pravila za zagotavljanje reda, miru, varnosti, čistoče in nemotenega sobivanja.
Stanovanjski zakon določa, da lahko etažni lastniki, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev, sprejmejo hišni red in v njem določijo pravila sosedskega sožitja. Na to je opozoril tudi eden od komentatorjev, ki je zapisal: »Ena od možnosti je hišni red, ki ga lahko sprejmete lastniki stanovanj na rednem letnem zboru lastnikov.«
S hišnim redom je mogoče določiti pravice, obveznosti in omejitve za uporabnike stanovanj. Če dogovorjena pravila ne zaležejo, komentator kot prvi korak priporoča pogovor s sosedom. Stanovalci se lahko sklicujejo tudi na pogodbo o medsebojnih razmerjih med lastniki stanovanj, ki jo lahko pridobijo pri upravniku stavbe.
Stvarnopravni zakonik določa, da morajo lastniki zaradi sosedstva oziroma prostorske povezanosti svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se med seboj ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode. Toda tudi če stanovalci sprejmejo skupna pravila, težava še ni nujno odpravljena. Kot opozarja komentator, lahko spor nastane, če jih kdo ne spoštuje. Omenil je tudi možnost sodnega spora zaradi vznemirjanja, hkrati pa opozoril, da takšni postopki prinašajo stroške in lahko odnose med sosedi še dodatno poslabšajo.
