Objokana Shiffrinova odkrito o trenutku, ko je njeno življenje izgubilo smisel: ”Jaz sem nihala med histerijo in praznimi mislimi…”
Mikaela Shiffrin je odkrito spregovorila o družinski tragediji.
Njeno življenje se je lani kar naenkrat obrnilo na glavo. Le nekaj dni po njeni superveleslalomski zmagi v Banskem je prejela klic, ki ji je spremenil življenje.
Povedali so ji namreč, da se je njen oče Jeff Shiffrin hudo poškodoval pri padcu s strehe.
Mikaela je razkrila, da ji je pretresljivo novico sporočil njen brat Taylor:
”Taylor me je poklical in sporočil, da je imel oče nesrečo. Ko mi je začel pripovedovati podrobnosti, sem začela jokati. Mama se je takoj prelevila v medicinsko sestro. ‘Kje je, kaj počnejo z njim, ali ga bodo prepeljali v Denver? Kakšen je naš naslednji korak?’ Vse, da mu pomagamo preživeti. Jaz sem nihala med histerijo in praznimi mislimi.”
”Ob treh zjutraj sva se odpeljali v München. Nato je sledil deseturni let brez kakršnihkoli informacij. Zdravniki so dejali, da bodo naredili vse, da ga do najinega prihoda obdržijo pri življenju. ‘Drži se,’ sem razmišljala.”
”V glavi imam prizor, ko sem ga zagledala. Obe roki prepredeni s cevkami, ventilator, obvezana glava. Zlezla sem k njemu v posteljo. Bil je nezavesten, zato sem njegovo roko položila nase. Tako sem ostala naslednjih devet ur. Lahko se poslavljaš en mesec, eno leto, desetletje, celo življenje ali samo devet ur. Nikoli ni dovolj.”
Poškodbe so žal bile prehude. Njen oče je preminil.
”Sprva se nisem želela vrniti domov, ko pa sem prispela, sem se najprej zakopala v njegova oblačila. Po hiši sem razporedila njegove fotografije. Mislila sem, da se nočem neprestano opominjati, nato pa sem spoznala, da si želim samo to.”
Mikaela se je po tragediji umaknila iz svetovnega pokala in ni smučala.
”O smučanju sploh nisem razmišljala. Nisem računala na vrnitev, a sezona je bila že pri koncu. Odločila sem se, da izkoristim priložnost. Začela sem s treningi, vendar sem se počutila krivo. Zakaj sploh smučati? On je tako užival v tem, moral bi to početi z mano. Govorili so mi, da moram nadaljevati zaradi njega, vendar v resnici lahko nadaljujem samo zaradi sebe. To si želim, čeprav me prevevajo čudni občutki. Na snegu lahko zadiham. Če bi me oče videl smučati tako, kot sem smučala takrat na treningu, bi bil zelo ponosen name.”