FOTO: Violeta Tomić s pretresljivim razkritjem! Poglejte kaj so zaradi koronavirusa storili njeni mami…

Violeta Tomić je na socialnih omrežjih delila pretresljiv zapis.

Širjenje okužb s koronavirusom se je Tomićeve očitno dotaknilo tudi na zelo osebni ravni.

Delila je zapis o svoji mami, ki je že en mesec v bolnišnici, zaradi srčnega popuščanja.

Tomićeva je zapisala, da ko je v začetku marca njena mama začutila znake srčne aritmije, jo je zdravstveni sistem zavrnil. Zapisala je, da so takrat obravnavali zgolj in samo Covid 19.

Njen zapis objavljamo v celoti:

”Danes je en mesec, odkar je moja mama hospitalizirana.

Toliko časa je nisem videla.

Bila je izjemno močna in pozitivna ženska, vedno lepa, urejena in polna energije. Ko je v začetku marca začutila znake srčne aritmije, jo je zdravstveni sistem zavrnil, saj so obravnavali zgolj in samo Covid19. Ko je prišla na vrsto, je bilo srčno popuščanje že neozdravljivo. Srce je mišica, ki hrani vse druge organe, zato so nepopravljivo opešali tudi oni. V organizmu se nabira voda, zatekajo noge, voda je v trebušni votlini, pljučih…sčasoma se človek ne more več premikati. Dogajalo se je, da so jo sprejeli na urgenci, a so jo zaradi pomanjkanja postelj po opazovanju poslali domov ob 23h in še pozneje. Rešilca ni bilo, pa smo se sredi noči kdaj peljali v Novo mesto, ter jo skušali oskrbovati doma.

A grozno je, ker ne moreš in ne znaš pomagati .Čez dan delaš, ponoči, pa poslušaš, trepetaš, skrbiš.
Potem pa mi “poznavalci” postavljajo diagnoze, koliko ga spijem in kakšne droge jemljem???!
Dragi slovenci in slovenke!

Mnogo hujše od epidemije Covid19, s katero se soočamo, je epidemija sovraštva in nestrpnosti, ki se je razpasla v času te vlade.
Ko mnogi, zaslepljeni, ne vidijo sočloveka in njegove stiske.

Kmalu bom dopolnila 60 let. Ker sem mamine sorte, se za svoja leta počutim izvrstno, skrbim za zunanjost in notranjost. Dejstvo, da nimam 20 ali 30 let in da se mi utrujenost od življenskih preiskušenj kdaj pozna na obrazu, sprejemam v miru. Tudi hčerko sem vzgojila v plemenito osebo in vem, da bo ob meni, ko bo treba in ne bom več zmogla sama.

Ko nas novinarji sprašujejo, kje bomo poslanci preživeli poletne počitnice, molčim. Nič zanimivega niti škandaloznega ni v tem, če poletje posvetiš skrbi za starostnika, ko kuham, berem, obdelujem vrt, vozim mamo k zdravniku, frizerju… Odhajanje je naraven proces. Vse, kar lahko damo svojim staršem, je čas, ki ga preživimo skupaj. Čas, ki se nikoli več ne ponovi. Čas, ki se ga ne da preložiti na kdaj drugič.
Pred bolečino minevanja nihče ne uide.”