GROZNO: Izpoved delavcev v Lidlu je zgrozila slovensko javnost! Poglejte kaj se dogaja: ”Tudi na WC-ju so jih…”

Na socialnih omrežjih so se pred meseci pojavile številne izpovedi delavcev Lidla.

Razpisali so se o nevzdržnih delovnih razmerah. Zagovarjati naj bi se morali tudi, če gredo prevečkrat na stranišče.

V začetku leta 2020 so delavci podjetja Lidl stopili skupaj in se združili. Ustanovili so Sindikat Lidl, ki deluje pod okriljem Sindikata delavcev trgovine Slovenije.

Cilj njihovega sindikalnega delovanja je organiziranje in povezovanje delavcev v enoten kolektiv, ki brani njihove pravice.

Zelo aktivni so postali, ko je Lidl, kljub pritiskom slovenskih sindikatov, odpovedal pogodbo zaposlitvi iz krivdnih razlogov ustanoviteljici sindikata v podjetju Tjaši Kozole.

V sindikatu delavcev trgovine so ves čas trdili, da se je gonja proti njej začela, potem ko je sindikalno organizirala sodelavke v podjetju. Začela si je prizadevati za začetek socialnega dialoga.

Ko je Sindikat policistov Slovenije v državni zbor vložil pobudo za zbiranje podpisov državljanov v podporo predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, s katerim bi omejili možnost izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja, so znova postali aktivni tudi pri Sindikatu Lidl, kjer poudarjajo:

”Predlagane spremembe bi vse delavke in delavce bolje zaščitile pred samovoljnim in nezakonitim discipliniranjem in ustrahovanjem, ki se ga lastniki kapitala pogosto poslužujejo. Tarča takšnih pritiskov, šikaniranj in ne nazadnje tudi odpuščanj smo prav tiste delavke in delavci, ki se na delovnih mestih borimo za delavsko stvar.”

Pravijo, da so kršitve, ki jim sledijo opomini, pogosto neutemeljene in neresnični. Zaposleni pa so proti takšnim opominom povsem nemočni saj nimajo možnosti uporabe pravnih sredstev.

Opozarjajo, da so v Lidlu priča velikim zlorabam instituta izrekanja pisnih opozoril pred odpovedjo. Pravijo, da gre za stalno prakso discipliniranja zaposlenih.

”Lidlov poslovni model temelji na podzaposlenosti in visoki storilnosti, zato je skoraj nemogoče opraviti vse delo in zadostiti vsem strogim pravilom. Poslovodje in delavke smo tako v vsakodnevnem ‘prekršku’, s čimer nas vodstvo drži v šahu, saj nam lahko kadarkoli  izreče odpoved.”

Odločili so se, da bodo na socialnih omrežjih delili izjave delavcev Lidla, ki so podvrženi pritiskom, nadlegovanju in ustrahovanju, na delovnem mestu.

Delili so tudi izpoved ene izmed delavk, ki je zapisala:

”V juniju sem bila od regionalne vodje prodaje obveščena, da bom premeščena v drugo poslovalnico zaradi pomanjkanja kadra. Prosila sem ga, da naj me ne premesti, ker sem se v svoji poslovalnici dobro počutila. Prosila sem ga, naj se raje dogovori s kakšno drugo sodelavko, ki bi ji to bolj ustrezalo, ki se na primer vozi vsak dan mimo te poslovalnice v matično, vendar ne.

Njegove besede so bile: ‘Tebe sem izbral.’ Poklicala sem kadrovsko svetovalko, ki mi je dejala le, da se bo poskusila z RVP-jem pogovoriti, a da kljub temu ne razume, zakaj stiska, saj so druge zamenjale tudi že več poslovalnic. Le zakaj morajo punce zamenjati več poslovalnic?

Zopet sem se poskusila z njim pogovoriti. Dejal je, da lahko tudi drugače doseže svoje. Pa sem mu rekla, če ima v mislih, da bi mi nekajkrat podtaknili dva ‘gnila’ jogurta in bi bila odpoved? Rekel mi je, da bi lahko tako naredil, ma ne bo. Torej bi bila tudi ta opcija?

Enostransko odrejene premestitve so lahko zelo obremenjujoče za delavke in delavce Lidla. Zavedamo se, da so premestitve tudi način discipliniranja zaposlenih. Tvoja beseda, tvoja prošnja, tvoj jok, ne pomenita nikomur nič.”

V Sindikatu Lidl pa so opozorili tudi na pritiske, ki jih nadrejeni izvajajo zaradi slabe storilnosti delavcev:

”Presenečena sem začela ugovarjati, a me je hitro prekinil in zagrozil, da imam 14 dni časa, da izboljšam svojo storilnost, kajti v nasprotnem primeru mi grozi premestitev na drug oddelek. Zato delam še hitreje in hitreje, vsak dan, brez prestanka.”

Delavci naj bi se morali zagovarjati tudi če gredo prevečkrat na stranišče in če se tam predolgo zadržujejo:

”Posameznike spremljajo, kako hodijo na pavzo, kako se evidentirajo, nato pa jih vsake toliko časa opomnijo, koliko minut so zapravili in kaj bi sledilo, če bi vsi tako delali – kakšna izguba bi bila to za podjetje. Seveda pa nikoli ne omenijo, koliko nas vsak dan dela podaljške.”