
GROZNO: To je o cepljenju razkril infektolog Andrej Trampuž! Napovedal je tudi kakšna jesen in zima nas čakata…
Novinarji Slovenskih novic so z infektologom Andrejem Trampužem opravili intervju.
Povprašali so ga o trenutnih razmerah in kaj se bo zgodilo jeseni in pozimi.
Med drugim so ga vprašali tudi ali človeka, ki je bil cepljen decembra, cepivo sploh še varuje pred covidom.
Trampuž je odgovoril:
”Verjetno, da ne ve več. Po šestih mesecih te zaščite proti virusu ni več. Lahko se okužite z omikronsko različico, verjetno se tudi boste. Ampak potek bolezni bo zelo blag ali pa sploh ne boste vedeli, da ste se okužili, s tem pa bo spet tako, kot da bi se ponovno cepili: okužba vas bo spet stimulirala in spet boste zaščiteni. Točno ta scenarij, da se ljudje cepijo trikrat ali štirikrat in se potem enkrat ali dvakrat okužijo, je, kar smo želeli. Edino na ta način bomo prešli iz te pandemične oblike v tako normalo, da bo ta virus nenevaren in bo krožil vsako leto kot gripa.
Tisti, ki so bili ves čas proti cepljenju, niso razumeli, da je bilo cepljenje mišljeno samo v prehodnem obdobju, da ob prvem stiku, ko še nimamo nič imunske zaščite, virus premagamo, da pomagamo telesu s temi cepivi, zaradi katerih potem ta prvi stik z virusom ni tako hud. Mislim, da bomo na koncu cepili vsako leto, a le osebe, pri katerih je nevarnost hujšega poteka, in to verjetno celo istočasno z gripo.”
Vprašali so ga tudi ali se je za nekatere skupine smiselno cepiti četrtič ali celo še petič s temi istimi cepivi, ki so danes na voljo, ali pa je boljše počakati na novo cepivo.
”Cepiva, ki so zdaj na voljo, ne ščitijo popolnoma, ampak še vedno zadosti. Če ne pridejo nova cepiva, ker jih bodisi ne bi odobrili ali podobno, bomo cepili s temi. Kot rečeno, niso popolna zaščita, zadošča pa za navzkrižno imunost proti omikronu, da ne bo nihče umrl. No, ne bom rekel nihče, ampak zelo redki. Če bo pa vmes prišlo boljše cepivo, pa bomo raje uporabili novo.”
”Na konkretno vprašanje, za tiste, ki niso več zaščiteni, ker je poteklo šest mesecev od zadnjega cepljena ali od okužbe, ali se zdaj cepiti ali počakati na novo – jaz bi malo počakal. Zdaj še ni čas za cepljenje. Omikronska različica je malo nevarna, pa tudi mogoče moramo malo počakati, kako hudo bo jeseni ali pozimi. Če se že zdaj cepimo, bomo imunost do takrat že izgubili in se bomo morali še enkrat cepiti. Tako da bomo začeli cepiti v začetku jeseni. In v teh dveh mesecih, ki nam še ostaneta, bomo videli, ali bo to enovalentno ali dvovalentno cepivo. Vsekakor so najbolj ogroženi tisti, ki niso niti cepljeni niti se niso okužili, in tisti, ki so to naredili oziroma imeli, vendar pred dvema letoma. Moramo biti pripravljeni, če bi se kaj nepričakovanega zgodilo, da bi imeli polno pacientov, potem pa bi bilo treba zadeve zaostrovati. Ampak ob sedanjih različicah kaže, da ta val ne bo hud. V preteklosti smo se že naučili: uporabljajmo maske v zaprtih prostorih, cepiti rizične osebe, in če ste pozitivni, v izolacijo.”
Napovedal pa je tudi kaj nas čaka v prihodnjih mesecih:
”Treba je jasno povedati, da nas čaka še ena zima, ko bo več infekcij, zato se moramo pripraviti že zdaj, da boste morali žal v zaprtih prostorih nositi maske. Slišim to, ne samo v Sloveniji, tudi drugje. V Nemčiji imamo ministra za zdravje, ki dosti agresivno prepoveduje. Imamo pa tudi koalicijo z liberalci, ki to ne želijo slišati, ne govorijo čisto pošteno. Zmeraj je dobro, da se jasno pove, kakšne so razmere in da se zadeve ne poskušajo olepševati. Poglejte Švedsko. Naredili so praktično vse narobe, kar so lahko naredili. Imeli so praktično dvakrat toliko mrtvih, kot jih je imela Nemčija. Tudi Švica, kjer so se upirali ukrepom zaradi močnega gospodarskega lobija, so imeli precej smrti.”
Novinarje Slovenskih novic je zanimalo tudi kakšna je verjetnost, da bo naslednja različica hujša, agresivnejša od obstoječe različice.
”Virus se nenehno spreminja. Je pa zelo majhna verjetnost ali skoraj nemogoče, da se to zgodi. Zakaj? Ker bi ta virus moral uiti našemu imunskemu sistemu, ki je še kar v redu, imamo precepljenih okoli 60 odstotkov svetovne populacije, v nekaterih državah blizu 90 odstotkov, tako da virus praktično nima več možnosti, tudi če mutira, zaradi delne imunosti, da bi naredil bistveno škodo. Tudi če bi nastala nevarna varianta, to ni mogoče. Ker če postane tako huda, se ne more več toliko širiti. Zato je za nas, z znanstvenega stališča, v bistvu pandemija mimo. Seveda pa vsak tak val naredi veliko škodo. Ne samo v bolnišnicah, saj moramo, če ga želimo držati pod kontrolo, pozitivne ljudi izolirati. To pa pomeni velik izpad v službah, v proizvodnji, v gospodarstvu. Tudi če ne bo zaprtja.”
Celoten intervju si lahko preberete TUKAJ.
Vir: Slovenske novice