
Njen sinček se je ves čas smehljal. Začutila je, da nekaj ni v redu.. Odpeljala ga je k zdravniku, kjer pa je doživela ŠOK!
Ponosna mamica in očka, Ed in Gemma Young, sta živela srečno in brezskrbno življenje.
Vse do trenutka, ko sta izvedela, da je z njunim sinčkom Jackom nekaj hudo narobe.
Deček se je vse od rojstva naprej veliko smehljal. Temu na začetku nista posvečala preveč pozornosti, bila sta mnenja, da gre za veselega in dobrovoljnega otroka, ki se pač rad smehlja. Močno sta se motila…
Sčasoma sta ugotovila, da se fantek brez prestanka smehlja tudi po 17 ur na dan. Zaradi tega je tudi težje spal. Na domu ju je enkrat obiskala patronažna sestra, ki je paru svetovala, naj otroka čimprej odpeljeta k zdravniku, saj takšno obnašanje ni bilo normalno.
Zaskrbljena mamica je upoštevala nasvet, sina je takoj naslednji dan odpeljala v bolnišnico na pregled. Gemma je povedala:
”Nikoli nisem sumila, da bi bilo z njim karkoli narobe, saj se je razvijal čisto normalno, kot njegovi vrstniki. Normalno je razvijal govor, rad je jedel, se brez težav učil hoditi, se igral, razen to, da se je nenehno smehljal, kar pa se mi sprva ni zdelo čudno. Saj veste, da vsak starš rad vidi, da je njegov otrok srečen in tako sem bila prepričana, da takšen moj sinko je, en mali srečko.”
Zdravnik je otroka pregledal.
Opravil je tudi preiskave, rezultati katere, pa so mamico globoko pretresle. Zdravnik ji je namreč povedal:
”Vaš sin ima na možganih redki benigni tumor, ki povzroča epileptične napade, ki pa so videti, kot da se nonstop smehlja.”
Fantek je moral na dolgo in zahtevno operacijo:
”To je bilo najdaljših in najhujših 10 ur v mojem življenju. Roke so se mi tresle in mislila sem, da ne bom preživela,.’ Fantka so namreč operirali kar 10 ur.
”Počutila sem se krivo in zelo slabo, da kot mama že prej nisem ugotovila, da z njim nekaj ni v redu, saj se mi je zdelo, da je moj sin le srečen otrok.”
Operacija je na srečo bila uspešna, starša sta si lahko oddahnila. Sedaj je od operacije minilo že dve leti, fantek pa se normalno razvija.
Zdravniki so povedali, da je primer fantka zelo redek. Starši težko prepoznajo, da je z otrokom kaj narobe, zato se velikokrat čutijo krive, da tega niso ugotovili že prej.
Zares pretresljiva zgodba, a s srečnim koncem. Lahko bi se končalo veliko slabše.