ODMEVNO: Šef NLB je povsem znorel: ”To je žaljivo in ponižujoče do Slovencev!”

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je brez dlake na jeziku udaril po ukrepih Banke Slovneije.

Leta 2019 so določili, koliko mora komitentu ostati na računu po plačilu kredita.

Plačila so vezana na minimalno plačo. Ta se bo zvišala, zato bodo ljudje še manj kreditno sposobni.

Brodnjak je opozoril:

”S povprečno pokojnino absolutno ne morejo do kreditov, večina mladih upokojencev je kreditno nesposobnih. Vsi, ki bodo po novem do 76 odstotkov bruto minimalne plače (816 evrov neto, op. a.), bognedaj da imajo otroke, za vsakega mora na računu ostati 237 evrov, bodo kreditno nesposobni. Poglejte si, koliko je na Ptuju povprečna plača. Povprečno gospodinjstvo na Ptuju je kreditno nesposobno. Sedimo na desetih milijardah, pa jih ne smemo posoditi za petodstotne obresti za streho ali fasado. Ljudje do tega denarja nimajo dostopa. Zdajšnji režim je unikaten na svetu, po presoji bančnikov žaljiv in ponižujoč za veliko Slovencev, da se nihče ni odzval, je tragično. Z dvigom minimalne plače bo kreditna sposobnost Slovencev kljub višjim prejemkom nižja.”

”Ljudje po teh kriterijih lahko plačujejo 500 evrov najemnine, ne morejo pa pa 50 evrov kredita, to je smešno z vidika denarnega toka gospodinjstva. Da je z dvigom plače še manjša kreditna sposobnost, je pa absurdno. Povprečna plača v Lendavi, Ilirski Bistrici ali na Ptuju niti približno ne dosega nacionalnega povprečja. Kreditno povsem nesposobnih bo ogromno ljudi. Ne gre za nakup stanovanja v Ljubljani, ampak ljudje niti za prizidek, ureditev etaže ali popravilo strehe v banki ne morejo dobiti kredita. To je elementarno nerazumevanje načina življenja, to preprosto ni prav, tako v nobeni normalni državi ne bi smelo biti. Pozivamo vse k dialogu, kakšno družbo si želimo v smislu finančne vključenosti, tudi poslance,” je opozoril Brodnjak. Dodal je še, da je ukrep diskriminatoren in motenje konkurence, saj se posojanje omejuje le bankam in hranlnicam, “podjetja brez nadzora pa lahko istim ljudem po višjih cenah denar posojajo. Pozivamo AVK in ustavno sodišče, da zadevo preučita.”

”S tem ukrepom Banka Slovenije ljudi ščiti pred samimi seboj, nekateri so preveč potrošniški, a večina zelo odgovornih Slovencev ne more do virov financiranja. Ne moreš pri banki za petodstotno obrestno mero najeti posojila za obnovo strehe, lahko pa denar po 15-odstotni obrestni meri dobiš pri d. o. o., ki je nihče ne nadzoruje. Podatka, da ima oseba pri takšnem podjetju najela kredit, ni niti v evidencah Sisbon, tako da banke za to ne vemo. To je amerikanizacija nečesa, kar je nekoč bilo vzorno urejeno, potem se iščejo obvodi preko kartic, lizinga. Če kdo misli resno glede dobrobiti državljanov, se moramo o tem pogovarjati, tudi v državnem zboru, na kakšni komisiji. O tem se moramo pogovarjati. Ali je 237 evrov za otroka primeren znesek, zakaj ne sto ali 50?”