ODMEVNO: Slovenski zdravnik udaril brez dlake na jeziku: ‘Od kod ta goreča vnema, da strašijo ljudstvo?’

V Sloveniji se v zadnjih tednih okužbe znova na veliko širijo.

Epidemiološka slika je iz dneva v dan slabša.

Zdravniki pravijo, da se borijo na dveh frontah.

Borijo se z virusom, hkrati pa morajo na vsakem koraku zagovarjati stroko in znanost. Številni Slovenci so namreč povsem izgubili zaupanje.

V UKC Ljubljana so delili zapis specializanta infektologije Davida Zupančiča, ki je zapisal, da se ne borimo le s pandemijo ampak tudi z informacijsko krizo, propadom vrednot in zaupanja ter sovraštvom do stroke.

 

Ne borimo le s pandemijo, borimo se z informacijsko krizo, s propadom vrednot in zaupanja, s sovraštvom do stroke. Vaša podpora, vaše zaupanje in vaši zavihani rokavi so praktično edini razlog, da ne obupamo.
David Zupančič, dr. med., specializant infekt. https://t.co/pmPT8sfJrg

— UKC Ljubljana (@ukclj) August 29, 2021

Omenjeni zdravnik je zapisal:

”Težko je gledati ljudi, ki s tako gorečo vnemo, s tako nečloveško motivacijo širijo dvome in skrbi, razdvajajo in strašijo ljudstvo in delujejo proti znanosti, proti logiki in proti skupnosti. Težko je dojeti, od kje jim ta zagon. Od kje jim želja po sabotaži logike, upanja, vsake možnosti za zmago nad tem groznim sovražnikom, ki je pobil že milijone dobrih ljudi.

Težko je odgovarjati na 1001 pomislek, sporočilo, komentar… ki so vsi rojeni iz strahu, ki je v resnici brezpredmeten, saj nore številke govorijo zase. Države se zapirajo, bolnišnice pokajo po šivih – od grozne virusne pljučnice, ne od “strdkov po cepivih”. Težko je na kliniki opazovati, kako se že polni intenzivni oddelek, že sestavljajo krizni plani za širitve, vpoklice specializantov, odpiranje dodatnih oddelkov… pa smo šele v mesecu avgustu. Vsa sreča ob čudoviti novici varnega cepiva počasi in vztrajno izgine. Upanje, da bo jesen in zima za zdravstvene delavce nekoliko bolj normalna, počasi umira.

Seveda ne bo normalna tudi za vse druge, ki ne delajo v zdravstvu – za tiste, ki bi radi ohranili odprt svoj gostinski obrat, ki bi radi obiskali gledališče, šli na smučarski dopust, ohranili službo in normalne socialne stike. Za tiste najbolj ogrožene, ki prebivajo v DSO, pa tudi za najmlajše in najbolj razposajene šolarje, ki si želijo normalnega socialnega življenja med vrstniki. Vse se počasi podira zaradi kolektivne psihoze, ki jo podžiga neutemeljeno katastrofiranje prekomerno samozavestnih, glasnih, nasilnih posameznikov. Kaj jih žene v ta grozni boj, ki se njim samim najverjetneje zdi hudo plemenit, je težko doumeti. Lahko pa vam povem, da med njiimi ni niti enega, ki bi prišel iz službe na COVID oddelku. To so sebični glasovi iz ozadja, brez podlage, žal z močnim dometom. Težko je, ker se ne borimo le s pandemijo, ne borimo se le s smrtonosnim in nalezljivim virusom. Borimo se hkrati z informacijsko krizo, s propadom vrednot in zaupanja, s sovraštvom do stroke.

ZaupaTe borbe ne bomo zmagali zdravstveni delavci sami, saj niti ni le naša borba. Hvala vsem, ki ste na naši strani. Vaša podpora, vaše zaupanje in vaši zavihani rokavi so praktično edini razlog, da ne obupamo.”