ODMEVNO: Starši razburjeni nad izjavo Kustečeve! Poglejte kaj si je privoščila…

Šolnike in starše je v preteklih dneh močno razburila izjava ministrice za šolstvo Simone Kustec.

Povedala je namreč, da si rekordno dolgo obdobje šolanja na daljavo v Sloveniji lahko privoščimo zudi zato, ker so vsi opremljeni z ustrezno tehnologijo in usposobljeni za tak pouk.

Dejstva in podatki pa tega ne potrjujejo, veliko težav je tudi v praksi.

Ponekod namreč dovolj računalnikov ni bilo niti za učitelji. Novinarka Radia Slovenija, Jana Vidic, je poročala, da so k znosni opremljenosti največ pripomogle predvsem šole, humanitarne organizacije in lokalne skupnosti.

Na socialnih omrežjih pa smo zasledili tudi kritičen zapis slovenskega pravnega filozofa. Andraž Teršek je o Kustečevi zapisal:

”KRITIČNA MISEL O MINISTRICI ZA ŠOLSTVO-IN NJENEM PONOVNEM “POVSEM PONESREČENEM” JAVNEM NASTOPU, TOKRAT V ODDAJI STUDIO CITY
Pred koncem starega leta je dr. Boris Vezjak v svoji objavi na FCB med drugim zapisal: “Verjamemo, vse verjamemo, verjamemo v vse Z-je, samo da ne rabimo tega poslušati!” Komentiral je besedni izliv ministrice dr. Simone Kustec. Pritrjujem mu.

Ni mi težko verjeti, da se ministrica trudi. Lahko se pripravim tudi do sprejetja teze, da se zelo trudi. Oboje pa ne zamaje mojega prepričanja, da je pri tem zelo neuspešna. Ali drugače, da je njeno ministrovanje primer velike neposrečenosti.

Gospe ne poznam, zato nimam razloga za dvom, da je dober človek, dobra mati, strokovnjakinja na področju, s katerega je doktorirala, ipd… A tega ne ocenjujem in ne popisujem. Ko nastopa kot nosilka javne funkcije, me zanimajo samo njena ravnanja v vlogi nosilke javne funkcije.

Do sedaj je nikoli nisem omenil. Vsaj spomnim se ne, da bi jo. Tudi kritiziral je nisem. Ne neposredno. Tega nisem storil niti ob njenem povsem neposrečenem odzivu na storjeno veliko napako na slavnostnem dogodku, kjer udeleženci niso nosili mask, med njimi ni bilo oblastno ukazane “socialne distance” (kako odvratna je ta besedna zloženka… in kako škodljiva je, če jo ljudje ponotranijo – kot strah pred drugimi ljudmi in tesnobo), direktor NIJZ pa je RTV SLO očital zavržno dejanje, ker je “javno prikazala množično kršenje pravil na prireditvi, tega pa se ne sme javno kazati.” Nisem se smejal. Bil sem preutrujen.
Opredelil pa sem se – kritično – do nekaterih vprašanj glede politike in prakse vlade, ko gre za vrtce, šole, otroke, učence, starše in pedagoški kader. Ta vprašanja pa ministrico res neposredno zadevajo – kot ministrico.

Z zamikom sem pogledal njen pogovor z voditeljem. Na prste sem štel primere neprepričljivosti, štorkljavosti in – neposrečenosti. Pri deset sem odnehal.

Odločil sem se izpostaviti tri odgovore ministrice. Torej nekakšen top 3 sicer primerno kratkega klepeta.

1. Z delno odločbo in sklepom ustavnega sodišča, ki zadeva pravice otrok s posebnimi potrebami, je sodišče v celoti sledilo našim predlogom.

2. Bilo bi protiustavno, če bi odprli tiste šole, ki se nahajajo v neproblematičnih občinah, saj ustava ne dopušča diskriminacije.

3. Vse stroke so si neenotne glede teh vprašanj, vsaka stroka ima drugačno mnenje, mi pa moramo sprejeti odločitev.

(Naknadno dodajam št. 4, prijateljevo, ker je na mestu: “Da so naše šole neke sorte svetovna avantgarda pri sposobnosti za uspešno šolanje na daljavo… Če bi to rekel Kim Jong Un, ok, bi razumel.”)
Ne bom žaljiv, bom pa drzen: spoštovana ministrica, takšno javno govorjenje je znatno več kot le neposrečeno. Je predrzno in do ljudi žaljivo. Vsebuje pa tolikšno mero sprenevedanja in manipulacije, da človeku, ki bi za takšen nastop uporabil besedo “LAŽ”, tega ne gre zameriti.
Ne počnite tega. Prosim.”