POZOR: Nevarna bolezen, zaradi katere je v Sloveniji zbolelo že več kot 230 ljudi!
Pri Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so do 24. oktobra 2019, epidemiološki službi prijavili kar 239 laboratorijsko potrjenih primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom.
Statistika pa vključuje smao bolnike, ki so poiskali zdravniško pomoč in pri katerih je okužba bila laboratorijsko potrjena.
Bolezen pa, po besedah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, lahko bolnik preboli, ne da bi sploh vedel, da je imel mišjo mrzlico.
Največ bolnikov prihaja iz jugovzhoda države, kjer so zabeležili 86 primerov in iz Podravske regije, kjer je obolelo 81 oseb.
Pri NIJZ so pojasnili:
”Predvidevamo, da je v naravnih žariščih mišje mrzlice na teh območjih prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa mišje mrzlice (miši, voluharic), kar je omogočilo uspešno širjenje virusa med glodavci in posledično na ljudi.”
”Na ta pojav so vplivali vremenski pogoji (mila zima, zadosti padavin), predvsem pa razpoložljivost hrane na tem območju. Znano je, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, ki se običajno pojavlja neenakomerno v različnih časovnih razmikih in na različnih območjih.”
86 odstotkov bolnikov je bilo hospitaliziranih, umrl pa na srečo ni nihče. V preteklosti pa temu ni bilo tako.
”V težkih primerih po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska.”
”Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.”
Virus kruži predvsem med glodavci, kot so miši, podgane in voluharji. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodavcev.
Bolezen se s človeka na človeka ne prenaša.
”Pomembna je tudi splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Zelo pomembno je umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi. V domačem okolju pa poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo. Poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev, živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe. Izvajamo redno deratizacijo.”
Opozorimo o tej nevarni mrzlici še prijatelje in družino.
