POZOR: Slovencem so pobrali 3,5 milijona evrov! Če slišite te besede, tecite stran in pokličite policijo: ”Takrat je že prepozno…”
Policijska uprava Maribor opozarja o porastu spletnih zlorab.
Nepridipravi so nategnili že ogromno Slovencev.
Žrtve zaradi želje po hitrem zaslužku in naivnosti tujcem zaupajo dostop do svoje spletne banke in osebnih podatkov.
Računajo namreč na hiter zaslužek, ostanejo pa s praznimi računi.
Storilci pa njihov račun nato pogosto uporabijo še za izvrševanje drugih kaznivih dejanj.
Policija razkriva:
”Na PU Maribor v zadnjem mesecu beležimo šestnajst tovrstnih primerov, kjer so si goljufi na tak način protipravno pridobili za skoraj 200.000 evrov nezakonite premoženjske koristi. Nazadnje smo takšno prijavo prejeli včeraj, ko je starejši občan klicatelju zaupal svoje bančne podatke po prepričevanju, da mu bodo vrnili 5000 evrov, nato pa so mu z njegovega bančnega računa odtegnili okrog 1300 evrov.”
V letu 2023 je v Sloveniji bilo obravnavanih že več kot 100 primerov. Skupna škoda znaša okrog 3,5 milijona evrov.
Kako pa prevara sploh poteka?
Običajno nepridipravi po mobilnem telefonu pokličejo žrtev.
V polomljeni slovenščini, s tujim naglasom, žrtev skušajo prepričati, da ima na eni od kriptomenjalnic še vedno nekaj sredstev.
Da prevara izgleda še bolj pristno, žrtvam pokažejo kriptoračun, na katerem so shranjena sredstva, ki naj bi mu pripadala. A do tega računa žrtev ne more dostopati.
Policisti so ugotovili, da poleg Slovencev, ki so morda nekdaj trgovale s kriptovalutami, na tovrstne goljufije nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami še niso trgovali.
Nepridipravi pa jih uspešno prepričajo, da jih denar čaka.
”Goljufi žrtve pogosto prepričajo, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljeni dostop, s katerim omogočijo storilcem dostop do te naprave, češ da naj bi v nasprotnem primeru izgubili kriptosredstva. Ko storilci pridobijo dostop do njihovih naprav, s tem pridobijo dostop tudi do spletne banke in elektronske pošte. V imenu oškodovancev lahko na različnih kriptomenjalnicah in spletni banki odprejo račune in z njihovih bančnih računov prenesejo denar.”
Žrtvam storilci nato velikokrat svetujejo, naj naprav ne uporabljajo (med 12 in 24 ur) in da naj ne obiskujejo spletne banke.
Obrazložijo jim, da bo tako transakcija kriptodenarja na njihov račun izvršena hitreje
”Žal žrtve potem pogosto ugotovijo, da so jim storilci izpraznili bančni račun in ga morda celo izkoristili za krajo denarja z drugih bančnih računov.”
Kako pa se lahko zaščitimo?
Policisti svetujejo, da se na neznane telefonske klice iz tujine ne oglašamo.
Storilci pa velikokrat pokličejo s ponarejene slovenske telefonske številke.
”Če prejmejo klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, naj nemudoma prekinejo povezavo, na računalnik ali telefon ne nameščajo programov za oddaljen dostop, nikomur ne dovolijo upravljanja računalnika ali telefona, nikomur ne dovolijo dostopa do spletne banke.”
Kaj pa storiti, če smo že bili oškodovani?
”Svetujemo, da zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in se za prijavo čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.”
Delimo ta prispevek še med prijatelje in družino. Opozorimo čim več ljudi.
