RAZKRITO: Mario Fafangel s svojo izjavo šokiral Slovence! Poglejte kaj je napovedal. To naj se zgodilo takoj po volitvah in jeseni…
Predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel je naslednjo vlaod pozval, naj epidemiologov ne pozabijo in jim pomagajo zgraditi sodoben epidemiološki center.
Slovensko javnost pa je šokiral, ko je napovedal, da to ni bila zadnja pandemija, ki nas je doletela.
V prihodnjih letih nas torej očitno ne čaka nič dobrega.
V pogovoru za STA je po veliko novih potrjenih okužbam, ki pa niso prinesle večje število hospitaliziranih, dejal:
”Vprašanje je, ali je res omikron tisti, ki nam omogoča, da je situacija trenutno drugačna.”
Pravi, da ne gre zanemariti zadnjih dveh let in zaščite, ki jo je prebivalstvo doseglo s cepljenjem in prebolelostjo.
The Times They Are a-Changin’#profilepicchange pic.twitter.com/oxko5t2ynW
— Dr. MF (@pucciami) March 11, 2022
Dejal je, da se epidemija bolezni v državah, ki so dosegle dobro zaščito prebivalstva, trenutno popolnoma razlikuje od področij, kjer je imunost populacije slabša.
Kot primer je izpostavil Novo Zelandijo in Hong Kong, kjer je, kljub prisotnosti omikrona, situacija povsem drugačna.
Dejal je, da imajo v Novi Zelandiji visoko precepljenost in da je, kljub visokemu število okužb, število smrti zelo nizko.
V Hong Kongu pa je ”covid točno tak, kot je bil pred dvema letoma”.
Ocene, da če bi pred dvema letoma vse opustili in bi epidemija ravno tako šla mimo, po mnenju Fafangla zato ne držijo.
Dejal je, da bi potek epidemije bil drugačen.
V zadnjem tednu so številko dnevno potrjenih okužb ponovno začele rasti.
”Po eni strani je to posledica širšega sproščanja, ki se je zgodilo v večini evropskih držav, potem je tu nekoliko bolj prenosljiva različica BA.2, hkrati pa zaščita v prebivalstvu počasi upada.”
Fafangel je dejal, da je dobra novica, da so toplejši meseci epidemiološko bolj naklonjeni ljudem in manj virusu.
Prenosi so lažje obvladljivi, saj več časa preživljamo zunaj.
Na NIJZ bodo jesen pričakali s pozornim spremljanjem in zelo akutnimi pripravami, če bi se zgodil slabši scenarij.
Fafangel pa pravi, da obstaja zelo velika verjetnost, da se to ne bo zgodilo in ne bo treba posegati po nobenem od bolj ekstremnih pristopov, ki so bili uporabljeni do sedaj”.
”Treba bo samo ohraniti precej mirne živce. Karkoli se bo zgodilo po volitvah, upam, da bodo odločevalci šli počasi in ne takoj skočili na prvo žogo.”
Fafangel je s precepljenostjo v Sloveniji zadovoljen, saj pravi, da omogoča, da že sedaj živimo dokaj normalno.
Iz raziskav o zaupanju Slovencev v cepljenje že pred covidom, smo vedno imeli 60 odstotkov takih, ki je cepljenju zaupal, drug delež, ki je bil v dvomih in manjši delež z ekstremnimi mnenji. To se je izkazalo tudi tukaj, težko je mobilizirati celotno populacijo ob takšni krizi.
Fafangel meni, da so se tisti, ki so se želeli cepiti in so bili za to motivirani, to že storili.
Razumljivo se mu zdi, da se ob začetku pomladi in velikem sproščanju ukrepov manj ljudi odloči za cepljenje.
Pozval je h gradnji zdravstvene pismenosti. Ocenjuje namreč, da je to edini način za racionalne, ne čustvene odločitve o zdravju posameznika.
”Javno zdravje deluje, ko z zdravstveno pismenostjo, z izobraževanjem, z opolnomočenjem prebivalstva dosežeš neke spremembe v zdravstvenem vedenju,” je pojasnil. “Obvezno cepljenje proti covidu-19 se slovenskim epidemiologom ne zdi ustrezna pot za naprej.”
”Ostaja delež ljudi z dvomi, ki so v razpravi o cepljenju razdvojili – eni za, eni proti. Uvedba obveznega cepljenja bi sedaj pomenila le, da dobimo celo generacijo zelo ekstremnih nasprotnikov cepljenja,” je poudaril. Vprašanje je tudi, ali se “obveza na papirju res prevede v višjo precepljenost”.
Spregovoril pa je tudi o predlogu programa cepljenja za leto 2022.
Nekateri so to razumeli kot poskus uvedbe obveznega cepljenja za zaposlene na določenih delovnih mestih. Fafangel pa na to gleda drugače:
”Ocena tveganja na delovnem mestu za preprečevanje širjenja nalezljivih boleznih je nekaj, kar je vedno obstajalo in mora obstajati, ne samo za varnost delavcev na delovnem mestu, ampak tudi odjemalce storitev, na primer v zdravstvu. Meni bi bilo bolj čudno, da covida ne bi bilo v takšni oceni tveganja.”
Vprašali so ga tudi, ali je bila epidemiološka služba deležna pritiskov, da bi predlagala obvezno cepljenje.
Odgovoril je, da so bili po mnenju vprašani večkrat.
”Epidemiologi smo ga podajali strokovno, drugi pa se morajo odločati in tudi sprejeti odgovornost za svoje odločitve. Epidemiologi smo za vsako zadevo stali in ostali smo konsistentni.”
Imel je občutek, da so ljudje epidemiologom še najbolj zaupali.
Povedal je, da je javno zdravje tista veja medicine, ki najbolj sloni na sodelovanje z odločevalci.
”Naša naloga je ta, da jim na čim bolj razumljiv in uporaben način podamo informacije, ki jih potrebujejo za sprejemanje odločitev. To smo epidemiologi v zadnjih dveh letih delali po naših najboljših močeh.”
Ni mu žal, da je kar dvakrat izstopil iz strokovne skupine za covid.
”Po moji oceni je bilo to kvečjemu koristno. Na kolegiju epidemiologov smo oblikovali mnenja epidemiološke stroke, ki so imela svojo težo ter s predlogi in ukrepi pristopali direktno do ministrstva za zdravje. Zame je to velika zmaga.”
Želi si, da bi bilo bolj jasno ločeno oziroma predstavljeno, kaj je bilo stališče stroke in kaj končna odločitev odločevalcev.
”Problem nastane, ko ljudje začnejo razmišljati, ali je NIJZ res lahko podal svoje strokovno stališče ali je povedal nekaj zaradi domnevnih pritiskov.”
Epidemiologi so bili deležni precej gneva prebivalcev.
”Ljudje so bili v stiski. A med stotinami precej grobih elektronskih sporočil potem najdeš tistega enega ali dva, za katere si je nekdo v vsej tej norosti, ki jo je moral imeti tudi on v življenju, vzel čas in napisal nekaj lepega. Te besede so v najbolj temnih časih veliko pomenile.”
Opozoril je:
”Upam, da si ne bo nihče v nobeni politični konstelaciji zatiskal oči, da je bila to zadnja pandemija, ki nas je doletela.”
Zaradi invazije človeka v naravo bodo preskoki patogenov z živali na človeka vse bolj pogosti.
Fafangel je naslednjo vlado pozval, da jim pomaga zgraditi center za nalezljive bolezni oziroma center za hitro odzivanje na področju zdravstva v kriznih razmerah, ki bo sodoben, digitaliziran in povezan z ostalimi sistemi.
Dejal je, da bodo hvaležni vsi, tako ljudje kot politika.
”S tem se bo krepilo zaupanje za njih volivcev, zame prebivalcev, ki bodo zaupali, da se dela transparentno in na podlagi dognanj in podatkov s terena.”
Vprašali so ga tudi ali ga bomo 24. aprila videli na kakšni kandidatni listi. Fafangel je odgovoril
”Rad sem epidemiolog. To je moje poslanstvo. Ampak nikoli ne reci nikoli.”
