ŠOKANTNO: Teorija zarote, ki jo širijo številni Slovenci! Je to dokaz, da je vreme ustvarjeno umetno in da so avgustovske poplave bile načrtovane?

Na socialnih omrežjih so se že ob začetku, avgustovskega katastrofalnega vremenskega dogajanja v Sloveniji, začele širiti teorije zarote.

Zaokrožila je objava s sliko koncentričnih krogov na radarski vremenski sliki.

Nekateri Slovenci trdijo, da gre za umetno ustvarjene tehnologije za spreminjanje vremena.

Ti koncentrični krogi pa niso novost.

Na Arso so na svoji strani pojasnilo podali že leta 2017.

Pojasnili so, da ne gre za naravni pojav, ampak za pomanjkljivost merjenja padavinskih oblakov z radarjem.

”Radar meri ozračje tridimenzionalno, z ozkim antenskim snopom, širokim le 1°. Antenski snop 12-krat obkroži polni kot 360°, pri tem pa se naklon snopa (elevacija) vsakič malo dvigne. Začne se pri 0,5° in konča pri 28°. Ker je potrebno meritev izvesti v največ 5 minutah, je med zgornjimi elevacijami precej vrzeli, med predzadnjo in zadnjo že kar 8°. Zaradi vrzeli plast svetlega pasu, debela nekje 300-500 m, od zgoraj zgleda kolobarjasto, običajno z izmeničnimi rumenimi in rdečimi kolobarji. Kolobarji so izraziti tudi zato, ker prikazuje tloris maksimalnih radarskih padavin.”

Pojasnilo je podal tudi Sašo Dolenc.

”Na radarskih slikah padavin lahko občasno opazimo nenavadne koncentrične kroge, ki se navidezno tvorijo okoli radarskih postaj. Pri teh “deževnih krogih” seveda ne gre za naravni pojav, ampak za pomanjkljivost v sistemu radarskih meritev padavin.

Vremenski radar deluje tako, da v nebo pošilja kratke impulze mikrovalov in nato posluša odmeve iz oblakov. Na osnovi sevanja, ki se odbije od vodnih kapljic ali snežink, lahko izriše sliko padavin. Žal pa odsev radarskih impulzov od snežink ni enak odsevu enake količine vode v obliki talečih se snežink.

Ker radarski snop žarkov ne loči med suhimi snežinkami, talečimi se snežinkami in dežnimi kapljami, lahko jakost padavin iz talečih se snežink v primerjavi z netalečimi navidezno poveča za faktor 5 ali več. Enako količino padavin lahko tako radar napačno interpretira kot povečano intenziteto padavin. Dodatno težavo povzroča tudi dejstvo, da padajo kapljice hitreje proti tlom kot snežinke.

Zaradi teh značilnosti povezanih z radarskim merjenjem vlage v oblakih, se lahko na radarski sliki padavin občasno tvori “svetli pas” (angl. “bright band”), ki ustreza mestu v oblaku, kjer se sneg začenja taliti in nastaja dež. Ker zazna radar taleče se snežinke močneje kot netaleče, hkrati pa dežne kapljice padajo hitreje kot snežinke, se zdi, kot da so padavine v tej plasti oblakov bistveno močnejše, čeprav v resnici niso.

Ker vremenski radar ne zazna celotnega ozračja naenkrat, ampak opravi več zaporednih krožnih meritev pod različnimi koti, se lahko “svetli pas” občasno pojavi na slikah v obliki koncentričnih krogov. Do tega pride največkrat takrat, ko je meja med snežinkami in dežjem razmeroma enakomerna na večjem območju in visoko na nebu.
Ker je radarska slika padavin sestavljena iz več zaporednih krožnih obratov antene pod različnimi koti, zazna radar “svetli pas” pri vsakem krožnem obratu na različnih razdaljah od merilne postaje. Na sliki se navidezni “svetli pas” pač pokaže tam, kjer radarski žarek prečka oblačno plast, v kateri se sneg spreminja v kapljice.”