SRAMOTA: Norveški zvezdnik tako besen na Laniška, da je skoval maščevanje! ”Ne veš prenesti poraza, lahko te je sram…”

Norveški zvezdnik se je želel po finalnem skoku na ekipni tekmi v Planici maščevati Anžetu Lanišku.

Halvor Egner Granerud je sicer v športni javnosti že znan kot nekoliko čuden karakter.

Ko zmaga je vse v najlepšem redu, ko pa izgubi pa rad pokaže svoj pravi obraz.

To se je zgodilo tudi na ekipni tekmi v Planici, kjer je slovenska reprezetanca osvojila zgodovinsko zlato medaljo.

Granerud očitno poraza ne zna športno sprejeti.

Zmotila ga je tudi poteza Anžeta Laniška, zato se je odločil za maščevanje.

Svojo namero je v drugi seriji tudi uresničil in priznal, da njegova reakcija po finalnem skoku ni bila naključna, temveč neposreden odgovor na to, kar je ob koncu prve serije v izteku skakalnica počel naš slovenski junak.

Lanišek je kot četrti skakalec sklenil slovenske nastope v obeh serijah.

V prvi seriji je skočil kar 138 metrov in s tem potrdil prvo mesto Slovenije pred premorom.

Lanišek se je odlične skoka močno razveselil.

Z roko je zadovoljno udaril ob oglasni pano, spodbujal pa je tudi evforijo na tribunah. Smuči je zmagoslavno dvignil v zrak, kar je med navijači sprožilo val navdušenja.

Granerudu pa se tako početje zdelo neprimerno.

Potožil je namreč:

”Čakal sem na vrhu in razmišljal, ali je morda Riiber v izteku skakalnice? Prezgodaj je bilo za takšno veselje, saj so bili na vrhu še trije skakalci v prvi seriji.”

Njegov komentar o Riiberju se je nanašal na njegovega rojaka Jarla Magnusa Riiberja, ki je na zadnji tekmi nordijskih kombinatorcev močno vodil. Med tekaškim delom tekmovanja se je ustavil in okoli sebe pogledoval, kam so se ‘izgubili’ vsi njegovi konkurenti.

Granerud se je odločil za maščevanje.

Po finačnem skoku, s katerim je Norveški zagotovil najmanj srebrno medaljo, je v izteku skakalnice mahal z iztegnjenim kazalcem in s tem vršil pritisk na Laniška.

”100-odstotno so bile to miselne igrice. Moral sem malce pobrskati po svoji vreči trikov. Predvsem sem si želel, da bi trajalo, on pa bi v tem času izvedel, da sem dobro skočil.”

Granerud  pa je ostal dolgega nosu, saj njegove amaterske miselne igrice našemu odličnemu Lanišku niso prišle do živega.

Vse upe na norveško zmago je Lanišek uničil z zares neverjetnim skokom, s katerim je Sloveniji zagotovil zgodovinsko zlato odličje.

Kaj pa vemo, morda pa je Granerud s svojimi igricami, celo Lanišku pomagal, do dveh zares neverjetnih skokov.

Lanišek je po tekmi norveškim novinarjem dejal, da po prvem skoku ni ravnal preračunljivo:

”Žal mi je, če sem ga zmotil, toda vse moje frustracije so prišle na plano. Mislim, da se dobro razumeva. Upam, da tudi on čuti tako.”