Veta ne bo, gredo pa na ustavno sodišče, predlagali bodo zadržanje zakona!

Delodajalci ne bodo sprožili veta na zakon o obvezni božičnici, bodo pa prek državnega sveta izpodbijali več njegovih členov na ustavnem sodišču in zahtevali njihovo začasno zadržanje. Med argumenti bodo navajali načelo o svobodni gospodarski pobudi.

Glavni izvršni direktor GZS in državni svetnik Mitja Gorenšček je pojasnil, da se delodajalci v državnem svetu niso odločili za veto na zakon, saj menijo, da z njim ne bi veliko dosegli. Uveljavitev zakona bo tako ali tako možna šele po izteku sedemdnevnega roka.
“Tudi če bi bil veto sprejet, bi mogoče profitirali en dan. Tako da to ne bi bilo racionalno,” je utemeljil odločitev državnih svetnikov iz vrst delodajalcev.

Delodajalske organizacije bodo vložile ustavno presojo nekaterih členov zakona, pri čemer še ni dokončno znano, katerih. Opirali se bodo na ustavno načelo o svobodni gospodarski pobudi, nasprotovanje t. i. omnibus pristopu (ko se v enem zakonu spreminja več različnih zakonov hkrati) ter pomisleke glede samega postopka sprejemanja zakona, je pojasnil Gorenšček.

Gorenšček je dodal, da bodo pri ustavni presoji upoštevali tudi mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je med obravnavo zakona izrazila številne pomisleke.

Delodajalci so angažirali ustavne pravnike, ki bodo do konca prihodnjega tedna pripravili podrobno pravno mnenje o zakonu. To mnenje bodo posredovali državnemu svetu, ki naj bi nato na njihovo pobudo zahteval ustavno presojo spornih členov ter predlagal njihovo začasno zadržanje. Takšno zahtevo bo mogoče vložiti šele po objavi zakona v uradnem listu.

Možnost začasnega zadržanja zakona zelo majhna
Ustavni pravnik Igor Kaučič je za TV Slovenija povedal, da je možnost začasnega zadržanja zakona zelo majhna.
“Treba je upoštevati, da so roki tesni in glede na dosedanjo prakso ne poznam primera, da bi ustavno sodišče tako hitro reagiralo, da bi zakon zadržalo. Bolj je vprašanje, ali bi ga zadržalo pozneje. Namreč zadržanje zakona je izjemno, izjemno restriktivno dejanje ustavnega sodišča, saj mora predlagatelj dokazati, da bi zaradi zakona prišlo do hujših nepopravljivih škodnih posledic. V dosedanji praksi je bilo, kot rečeno, teh primerov manj. In če smem špekulirati glede na vsebino zakona, ki ga obravnavamo, mislim, da ustavno sodišče po tem ukrepu ne bi poseglo,” je povedal.

“Upanje umre zanje,” se je na Kaučičevo mnenje odzval Gorenšček. “Nikjer ni rečeno, da to ni možno, je pa mogoče manj verjetno, da bi dosegli zadržanje,” je še dodal.

Poudaril je tudi, da je ustavno sodišče leta 2021 na zahtevo sindikatov začasno zadržalo izvajanje nekaterih določb zakonov o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih, ki so urejale upokojevanje starejših delavcev, ki so že izpolnili pogoje za starostno upokojitev.
“Oni so uspeli z zadržanjem in potem tudi s tem, da je bil zakon umaknjen, tako da teoretična možnost obstaja. Mi bomo poskusili izkoristiti maksimalno, kar se da. Kakšna bo odločitev ustavnega sodišča, pa bo pokazal čas,” je ob tem navedel.

Medtem ostaja socialni dialog precej okrnjen, zato bodo socialni partnerji poskušali izboljšati razmere na izrednih sejah kolegija ESS. Prva seja bo v torek, je še dodal Gorenšček, ki trenutno predseduje ESS.

Poslanci so sprejeli zakon, ki uvede obvezno božičnico v višini polovice minimalne plače (neobdavčeno in brez prispevkov), zagotavlja letošnji zimski dodatek upokojencem (dokler pokojninska reforma še ni uveljavljena) ter prenavlja sistem normirancev z višjim pragom za vstop in višjim prihodkovnim pogojem za obvezen izstop iz sistema.

Božičnica v letošnji višini 639 evrov naj bi bila izplačana do 18. decembra oziroma najpozneje do konca marca 2026, dodatek za upokojence v višini 150 evrov pa do 19. decembra.

Vir besedila: Besedilo povzeto po zurnal24.si
Vir videa: Facebook
Vir prikazane fotografije: Facebook