VIDEO: Državni svet je odločil – Odločitev, ki je šokirala delodajalce!
Državni svet zavrnil pobudo delodajalcev za ustavno presojo zimskega regresa
Državni svet je zavrnil pobudo interesne skupine delodajalcev za zahtevo za ustavno presojo zakona o zimskem regresu in sprememb pri normiranih odhodkih. Delodajalci so želeli začasno zadržanje delov zakona, ki uvajajo božičnico in določajo roke izplačil, ter na koncu njegovo razveljavitev.
Za pobudo je glasovalo devet svetnikov, proti pa enajst!
Delodajalci želeli začasno zadržanje izvajanja zakona
Interesna skupina delodajalcev je želela, da bi Državni svet predlagal ustavnemu sodišču začasno zadržanje izvajanja delov zakona, ki uvajajo božičnico in določajo čas njenega izplačila (2. člen ter prvi in drugi odstavek 3. člena). Končni cilj bi bila razveljavitev zakona.
Smole: Postopek sprejemanja je bil nepregleden in prehiter
Državni svetnik Jože Smole je v imenu pobudnikov poudaril, da so delodajalci ves čas nasprotovali sprejemanju zakona. Opozarjali so na tveganja, kot so povečane obremenitve za gospodarstvo in večja nepredvidljivost poslovnega okolja.
Smole je opozoril, da je bila sprememba sprejeta šele ob koncu leta, zato podjetja novih obveznosti niso mogla načrtovati v svojih finančnih planih. Po njegovih besedah gre za skoraj pol milijarde evrov dodatnih stroškov, kar bi lahko še poslabšalo likvidnost podjetij.
Smole je izpostavil tudi problem t. i. omnibus zakonodaje – torej združevanja več različnih vsebin v en zakon. Opozoril je, da številna medsebojna sklicevanja členov po njegovem mnenju ustvarjajo ustavno nedopustno pravno nepredvidljivost.
»saj ni jasno, kaj natančno se pričakuje od davčnih zavezancev«.
Po njegovih besedah združevanje delovnopravnih in davčnih vsebin v en sam zakon ustvarja ustavno sporen položaj tudi glede možnosti zakonodajnega referenduma. Na referendumu je mogoče odločati le o zakonu kot celoti, pri čemer o davčnih zakonih (npr. o normirancih) referenduma ni mogoče razpisati, o vprašanju zimskega regresa pa bi ga bilo mogoče.
»Združitev delovnopravnih in davčnih vsebin ustvarja ustavno sporen položaj tudi z vidika zakonodajnega referenduma, saj je skladno z veljavno ureditvijo mogoče razpisati zgolj referendum o zakonu v celoti,«
»Posledično prihaja do ustavnopravno nedopustnega položaja,« je poudaril.
Pobudniki menijo, da zakon krši prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo. Za normirance uvaja strožja pravila, pogoje pa bo presojal na podlagi podatkov iz leta 2025 in preteklih let, ko zakon še ni veljal. Poleg tega nalaga izplačilo sorazmernega zimskega regresa tudi delavcem, ki so delo prenehali pred uveljavitvijo zakona, ko te pravice še ni bilo.
»Z določitvijo obveznega zimskega regresa zakon posega tudi v avtonomijo pogodbenih strank. Pri tem presega običajne meje varstva delavcev, saj ne gre za odpravo izkoriščanja ali za določanje minimalnih standardov, temveč za podelitev nove pravice brez socialnega dialoga,« je še navedel Smole. Dodal je še, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, saj delodajalcem predpisuje obvezno višino in rok izplačila zimskega regresa, ne da bi jim omogočil lastno podjetniško presojo.
Smole je za najbolj sporen vidik označil sam postopek sprejemanja zakona. Po njegovih besedah je bila ureditev sprejeta na način, ki predstavlja grob poseg v pravno varnost in predvidljivost.
»Ne glasujemo za ali proti božičnici, temveč načinu, postopku sprejemanja zakona, ki je protiustaven,« je povedal.
Vir besedila: Besedilo povzeto po sobotainfo.com
Vir videa: Youtube
Vir prikazane fotografije: Youtube
