VIDEO: Na modni pisti se je kar naenkrat zgrudil in umrl! Obdukcija je razkrila vzrok, ki ga nihče ni pričakoval…
Na modni pisti se je aprila letos kar nenadoma zgrudil brazilski maneken Tales Soares.
Zlobni jeziki so namigovali, da je 26 letnik jemal droge, spet drugi pa so bili prepričani, da je fant umrl zaradi motnje prehranjevanja.
Obdukcija pa je razkrila pravi razlog za tragičen konec mladega fanta in utišala zlobne jezike.
Ubogi fant je umrl zaradi pljučnega edema, pri katerem tekočina zalije pljučne mešičke.
Družina je zelo jezna na policijo, saj rezultate obdukciji izvedeli šele iz časopisov. Njegova mama je zelo razočarana, saj upravičeno meni, da bi morali prvi izvedeti resnico, ne pa preko medijev.
Sedaj lahko v miru žalujejo.
Zanimalo nas je več informacij o tem nevarnem pljučnem edemu. Na spletni strani emedicina.si smo našli nekaj informacij:
Je pogosta oblika nenadnega in hudega levostranskega srčnega popuščanja. V pljučne mešičke se zaradi povišanega hidrostatičnega tlaka (zagozditveni tlak v pljučni arteriji mora praviloma porasti preko 25 mm Hg) preceja tekočina, ki otežuje dihanje in ovira normalno izmenjavo plinov. Klinično so značilne dispneja, tahipneja, ortopneja, bolniki izkašljujejo voden krvavkast izpljunek. Bolniki so hipoksemični in če stanja ne zdravimo hitro, napreduje in zaradi utrujenosti dihalnih mišic lahko pride tudi do globalne dihalne stiske s pridruženo hiperkapnijo.
Kako pa se pljučni edem sploh zdravi?
Bolnike namestimo v sedeči položaj. Za zagotavljanje zadostne oksigenacije jih moramo pogosto umetno ventilirati. Najustreznejše zdravilo za zdravljenje pljučnega edema je intravenski morfij v običajnem odmerku. Bolnikom vedno dodamo še hitro delujoči diuretik (furosemid 40 do 60 mg i.v.) ter vazodilatacijska zdravila (nitroglicerin sublingvalno ali intravensko). Vazodialtacijskih zdravil ne uporabljamo pri bolnikih s sistoličnim tlakom nižjim kot 90 mm Hg. Čim prej moramo prepoznati in zdraviti vzroke za nastanek pljučnega edema (miokardna ishemija, hipertenzija) in oceniti srčno funkcijo (ehokardiografija).
Vir: Interna medicina, 4.izdaja, Košnik, Mrevlje, Štajer, Koželj, Černelč, Ljubljana 2011
