VIDEO! “Ne bom se spremenila. Nočem nesrečna preživeti tega življenja,”! – pogovor z Urško Klakočar Zupančič!
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v intervjuju za Spotkast odkrito spregovorila o svoji osebni zgodbi – otroštvu, sprejemanju same sebe ter vzgoji in vrednotah, ki jih želi predati svojim sinovoma. Pogovor je pokazal njeno bolj čustveno in razmišljajočo plat, ki jo javnost redkeje vidi.
Urško Klakočar Zupančič je v otroštvu spremljal občutek drugačnosti in močna navezanost na živali, ki so ji nudile sprejetost brez obsojanja. V osnovni šoli se je pogosto počutila osamljeno in nerazumljeno, zato je družbo pogosto našla v knjigah ter ostajala bolj samotar.
“Nisem bila zelo družabna, veliko sem bila v svojem svetu,” je priznala. “Živali pa me niso nikoli obsojale. Sprejele so me tako, kot sem bila – brez pogojevanja, brez ocen.”
Kasneje je ugotovila, da je ključ do sprejetosti samosprejemanje – ko človek sprejme svoje napake in nepopolnosti, se spremeni odnos do sveta, hkrati pa ga tudi okolica lažje sprejme.
“Ko se naučiš sprejeti sebe, tudi z napakami in nepopolnostmi, se spremeni pogled na svet. Takrat te tudi okolica lažje sprejme.”
V politiki se je morala navaditi na številne ostre kritike, ki so jo sprva pretresle. Sčasoma je postala bolj odporna, hkrati pa poudarja, da zaradi kritik ni nikoli spreminjala svojih stališč ali vrednot – ostala je zvesta sama sebi.
“Na začetku me je šokiralo, koliko ostrih besed leti nate, tudi za stvari, na katere nimaš vpliva,”
“Vedno sem bila zvesta svojim stališčem in vrednotam. Tudi zdaj, v politiki, ostajam enaka.”
Kot mama dveh sinov poudarja, da je pomembneje vzgajati spoštljive, strpne in odgovorne ljudi kot pa odličnjake z lepimi ocenami. Otroka želi učiti razumevanja različnih kultur, religij in narodov, saj to človeka bogati. Čeprav ji kdaj zmanjka časa za red, ji je najpomembnejše, da sinova odraščata v zaupanju in toplini.
“Odličnost v šoli mi ni tako pomembna. Želim si, da bi bila spoštljiva, strpna in odgovorna do sveta okoli sebe. To šteje več kot brezhibna enačba,”
V intervjuju je govorila tudi o položaju žensk v politiki ter razlikah med delom v sodstvu in parlamentu. Dotaknila se je osebnejših tem, kot so ljubezen v zrelih letih in simboli, ki ji veliko pomenijo. Poudarila je, da je ljubezen v kasnejših letih mirnejša in bolj zrela, saj človek bolje ve, kdo je in kaj si želi.
“Ljubezen pri teh letih je drugačna – mirnejša, bolj zrela. Veš, kdo si in kaj si želiš,”
Rdeči salonarji so zanjo postali simbol spomina, poguma in ženskosti ter opomin, da je drugačnost nekaj pozitivnega. V pogovoru je spregovorila tudi o tem, kaj jo v odnosih najbolj razjezi, katere dnevne rutine so ji nepogrešljive, kako gleda na nakupovanje in o trenutkih, ko jo je bilo najbolj strah.
“Rdeči salonarji so postali simbol nečesa več – spomina, poguma in ženskosti. Danes me spominjajo, da ni nič narobe, če si drugačen,”
“Ne bom se spremenila. Nočem nesrečna preživeti tega življenja,”
Vir besedila: besedilo povzeto po siol.net
Vir videa: Facebook
Vir prikazane fotografije: Youtube
