Zapis besne reševalke po hudi nesreči reševalca na motociklu: ”A je res tega treba? Da se nas žali vsepovprek”
Pred nekaj dnevi je Slovenijo obkrožila novica o hudi prometni nesreči.
Reševalec na motociklu je bil na nujni vožnji, ko je sredi Ljubljane na križišču trčil z voznikom osebnega vozila.
Pojavili so se številni negativni komentarji, kar je močno razjezijo eno izmed reševalk.
Njene besede močno odmevajo.
Prav je, da njeno izjavo delimo naprej. Čisto vsak človek bi si to moral prebrati.
Poglejte kaj je zapisala:
”Vidim, da se sekirajo vsi, zdravstvo dejansko danes trpi,… Neglede na to iz katerega konca Slovenije prihajamo nam je hudo, se sekiramo in držimo pesti, da bo s fantom vse v redu. /…/ In potem seveda se lotim brat komentarje… Komentarje ljudje, ki se niti v danem trenutku ne zavedajo, da je ta reševalec nekdo, ki je izbral da bo življenje posvetil da pomaga drugim… In evo od joka sem že v tem, da primem prenosnik in znorim,…
Ta fant ima ime in priimek, ima datum rojstva in družino. Po poklicu je reševalec,.. Ja prav ste prebrali, po poklicu je reševalec, drugače je človek. Človek kot vsi mi in vi ki kritizirate. Kdaj smo prišli do dejstva da ljudi ocenjujemo po poklicu ?! Ne razumem ?! Patetično mi je, ko me kdo ustavi mi reče a ti si pa reševalka ? Ne, jaz sem Nataša in ja po poklicu sem reševalka !!!!
Zakaj izgubimo identiteto, ko postanemo okolici samoumevni, zakaj pozabijo da smo samo ljudje, ki po končani službi poskušamo živeti kot vsi ostali. Si res ne zaslužimo niti malo sočutja, empatije in razumevanja ?!
Verjamem v to, da je naš poklic ( tako kot policija in vojska ) namenjen le ljudem, ki se dejansko rodijo s tem poslanstvom. Ni vsak z dušo in srcem v tem in ni vsak za ta poklic.
Pa vendar, a je tega treba ( bi rekel meni pomemben človek ),… a je res tega treba ?
Da se nas žali vsepovprek, da smo divjaki, da mislimo da smo kralji ker imamo sirene, da smo mi tisti ki bi mogli pazit na rdeči,… Se strinjam daleč od tega…tudi stroka nas uči da je na prvem mestu naša varnost in varnost okolice, je pa dejstvo ko mi tulimo vsepovprek dejansko prosimo za kanček vaše pozornosti, da ste uvidevni do nas, da prej pridemo do nekoga ki nas potrebuje.
Vse je ok, dokler nas nekje ne boste čakali sami,… ko se vam bo sekunda zdela ura in ko boste prosili na kolenih da letimo do vas, da pomagamo nekomu, ki je vam pomemben.
Ne morete razumet naših občutkov, ker ne delate našega poklica. Ne morete razumet kako nam je, ko nekaj ne gre tako kot bi moralo iti. In prav zato, ker ne opravljate tega poklica ( in zato ne razumete ) poskusite biti vsaj toliko uvidevni in razumite, da smo mi toliko bolj povezani, prav zato ker se razumemo.
Uniforme in samo delo nas tako povezujejo, da smo kot ena velika družina. Ni nam lahko, ko se zgodi kaj takega, ne želimo nikomur slabo in definitivno ne opravljamo tega poklica zaradi denarja. Ne prosim da nas pomilujete, prav tako ne prosim, da nas častite,…
FOTO: Igor Mali
Samo preprosto bodite spoštljivi in se zavedajte da smo ljudje tako kot vi. Da smo po poklicu reševalci in da je naš cilj izključno to, da vam pomagamo.
Tudi mi imamo družine, nekoga ki nas doma čaka in nekoga, ki se z vso pravico vsak dan vpraša, če se bomo sploh vrnili domov …”
Za te besede ji lahko le čestitamo. Delimo naprej, naj obkrožijo celotno državo.
