FOTO: Slovenci so skočili na noge – poglejte kakšne klobase prodajajo v Sparu! Ali Spar s tem krši zakon?
Po družbenih omrežjih je zaokrožila fotografija, iz katere je razvidno, da Spar Slovenija prodaja goveje klobase s halal certifikatom, ki jih proizvaja podjetje Loške mesnine. Novica je pri delu javnosti sprožila precej razburjenja, čeprav prodaja takšnega mesa v Sloveniji ni nič novega. Nekateri so celo menili, da Spar s tem krši zakon.
Zakaj je halal meso za marsikoga sporno? Oznaka halal (iz arabščine: dovoljeno, čisto) pomeni, da je meso pridelano v skladu z islamskimi pravili. To vključuje obredno klanje živali, visok standard čistoče, ločevanje od prepovedanih snovi, etičen odnos do živali ter sledljivost celotnega procesa. Največ polemik povzroča prav način zakola – žival mora biti usmrčena z enim samim neprekinjenim rezom grla z ostrim nožem, pri čemer se prereže sapnik, požiralnik in obe glavni krvni žili. Dodatno razpravo sproža dejstvo, da nekatere muslimanske skupnosti nasprotujejo omamljanju živali pred zakolom.
V Sloveniji je zakol brez predhodne omame živali prepovedan tudi pri obrednem zakolu. To določa 25. člen zakona o zaščiti živali, zaradi česar je Slovenija edina država v EU s takšno ureditvijo. Kljub temu imajo številna slovenska podjetja pridobljen halal certifikat za meso in mesne izdelke živali, ki so bile rojene, vzrejene in zaklane v Sloveniji. Certifikat podeljuje Islamska skupnost v Sloveniji oziroma njen Zavod halal, kjer poudarjajo, da halal standardi zajemajo precej več kot zgolj sam zakol.
Popolna odsotnost omamljanja je zahteva nekaterih interpretacij halal postopkov, vendar v Islamski skupnosti poudarjajo, da standardi halal dovoljujejo in celo priporočajo omamljanje, če je to izvedeno tako, da žival pred zakolom ne pogine. Ključni cilj je zagotavljanje dobrobiti živali. Kot so pojasnili za STA oziroma Nejo, razbijalko mitov, omamljanje ni dovoljeno do stopnje, ko bi bila žival preveč omamljena ali mrtva. Pomembni so tudi pogoji reje, prehrane, transporta in ravnanja z živalmi pred zakolom. »Ne gre le za sam zakol, temveč za celoten proces od reje do krožnika,« so zapisali.
V EU glede zakola živali velja Uredba (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi, ki obvezno predpisuje omamljanje živali pred zakolom, razen pri obrednem zakolu v klavnici, o čemer govori četrti odstavek 4. člena uredbe. Da se v Sloveniji zakol izvaja v skladu s to uredbo, v 25. členu navaja tudi zakon o zaščiti živali. Omenjeni člen določa, da mora biti ne glede na omenjeni četrti odstavek 4. člena uredbe omamljenje živali izvedeno tudi pri obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo.
O vprašanju prepovedi obrednega zakola brez predhodnega omamljanja je leta 2018 presojalo tudi slovensko ustavno sodišče. Soglasno je odločilo, da omenjena zakonska določba, ki prepoveduje zakol toplokrvnih živali brez omamljanja, ne posega prekomerno v versko svobodo in torej ni v neskladju z ustavo.
Med podjetji s halal certifikatom sta tudi Košaki TMI in Loške mesnine. V slednjih poudarjajo, da vso govedo kupujejo v Sloveniji in zakole izvajajo skladno z zakonodajo. Halal certifikat pri njih pomeni predvsem dodatno evidenco in nadzor, brez kakršnihkoli odstopanj pri omamljanju ali izkrvavitvi živali. Delež halal izdelkov v njihovi proizvodnji trenutno predstavlja manj kot pet odstotkov, a pričakujejo, da se bo povpraševanje po takšnih izdelkih v prihodnje povečalo.
