Furs nadaljuje izvršbe na denarno socialno pomoč pri dolžnikih s prekrškovnimi terjatvami

Ljubljana – Finančna uprava RS (Furs) namerava nadaljevati izvršbe na denarno socialno pomoč pri dolžnikih, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. Direktor Fursa Peter Grum je pojasnil, da jim to omogoča t. i. Šutarjev zakon, hkrati pa na Fursu vztrajajo, da pri že izdanih sklepih predhodna presoja centrov za socialno delo (CSD) ni bila potrebna.

Do razhajanj med institucijami je prišlo po tem, ko je Furs številnim dolžnikom denarno socialno pomoč delno ali v celoti zarubil. Na CSD Novo mesto, kjer je bilo izdanih veliko sklepov o izvršbi, so poudarili, da bi moral Furs center o izvršbi predhodno obvestiti. CSD bi nato glede na socialni položaj dolžnika presodil, ali se izvršba izvede, ali pa se pomoč namesto v denarju izplačuje v naravi.

Na Fursu takšni razlagi nasprotujejo. Po njihovem bi presojanje CSD lahko imelo vpliv predvsem na bodoča izplačila socialnih prejemkov, saj Furs sklepe – tudi take, ki posežejo v denarno socialno pomoč – izdaja dnevno. Vpliv na že izdane sklepe bi bil po njihovem mogoč le, če bi CSD o izplačevanju v naravi odločal pred izvršitvijo sklepa. Dodali so še, da je takšna možnost obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona.

Seznami na ministrstvo, ne na CSD

Furs je sezname sklepov, izdanih v zadnjih dneh, posredoval ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ne pa krajevno pristojnim centrom, kot to določa zakon. Razlog naj bi bil v tem, da Furs ne razpolaga s podatkom, kateri CSD je za posameznega dolžnika krajevno pristojen.

Grum je napovedal, da bo Furs v prihodnje o tovrstnih izvršbah ministrstvo obveščal tedensko oziroma bodo način obveščanja prilagodili dogovoru z ministrstvom. Potrdil je tudi, da se bodo s predstavniki ministrstva v kratkem sestali.

“Zakon ne predvideva minimalnega zneska”

Direktor Fursa je zavrnil očitke, da Furs ne bi smel zaseči celotne denarne socialne pomoči. Poudaril je, da zakon ne določa, da bi moral dolžniku ostati minimalen znesek. Ob tem je izpostavil tudi stališče, da osebe, ki prekrške izvajajo pogosto, po njegovem mnenju ne bi smele prejemati denarne socialne pomoči, ker ne ravnajo v skladu s pravili države.

1.674 sklepov in 126 tisoč evrov izterjanih

Furs je objavil tudi dopolnjene podatke o obsegu ukrepov. Od 8. januarja do danes so izdali 1.674 sklepov o izvršbi, s katerimi terjajo skoraj pol milijona evrov, izterjali pa so 126.260 evrov. Največ dolžnikov – več kot petina – je z območja novomeške finančne uprave, sledita ljubljanska in mariborska.

Skupno so sklepe izdali 1.085 dolžnikom, kar pomeni, da je lahko posameznik prejel več sklepov, saj so nekateri po že izdanih sklepih imeli nove neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Po Grumovih besedah gre za dolžnike, ki pogosto kršijo predpise, nekateri pa so sklep o izvršbi letos prejeli že dvakrat.

Premier Robert Golob je ukrep podprl z besedami, da »ni več nedotakljivih«, in ga označil za pomemben mejnik – da država pomaga pomoči potrebnim, hkrati pa “reče ne” tistim, ki sistem izkoriščajo.

Vir besedila: Besedilo povzeto po siol.net
Vir videa: Facebook
Vir prikazane fotografije: Facebook