POZOR: Prihaja Kelvinov val – Sloveniji v prihodnjih mesecih grozi to – Nazadnje, ko se je to zgodilo je…
Najnovejši podatki o vremenskem razvoju v prihodnjih mesecih niso najbolj spodbudni. Posebej izpostavljeno je območje srednje Evrope, kamor spada tudi Slovenija, kjer bi lahko poletni meseci prinesli povečano tveganje za vročinske valove in sušo.
V Tihem oceanu se namreč odvija vremenski proces, ki bi lahko v prihodnjih mesecih pomembno vplival na globalno podnebje. Najnovejše meritve oceanskih temperatur kažejo, da se napovedana vrnitev pojava El Niño razvija hitreje in intenzivneje, kot so strokovnjaki predvidevali še pred kratkim.
Vremenska modela ECMWF in Met Office zdaj z veliko verjetnostjo napovedujeta, da bi lahko dogodek do jeseni dosegel raven tako imenovanega super El Niña, ki velja za eno najmočnejših oblik tega podnebnega pojava.
Pomemben dejavnik trenutnega razvoja je tako imenovani Kelvinov val – obsežno podpovršinsko segrevanje tropskega dela Tihega oceana. V zadnjih tednih so temperature na globini med 50 in 250 metri dosegle tudi do osem stopinj nad običajnimi vrednostmi. Kot navaja analiza portala Severe Weather Europe, objavljena 1. maja 2026, takšni toplotni valovi nastanejo ob oslabitvi ali spremembi smeri pasatnih vetrov. Zaradi tega se topla voda začne pomikati proti vzhodu in dvigovati proti površju. Ko temperatura površine oceana preseže dve stopinji nad povprečjem, so izpolnjeni pogoji za razvoj super El Niña.
Po trenutnih napovedih bi lahko do tega prišlo že med avgustom in oktobrom letos.
Vpliv El Niña na evropsko vreme je sicer predvsem posreden, saj vpliva na spremembe zračnih tokov in vremenskih vzorcev nad Atlantikom. Pri običajnih dogodkih El Niño neposrednega vpliva na Evropo pogosto ni, vendar analize preteklih super El Niño obdobij in aktualne sezonske napovedi za poletje 2026 kažejo precej zaskrbljujočo sliko.
Nad večjim delom Evrope naj bi se temperature gibale nad dolgoletnim povprečjem, od južne pa vse do severne Evrope, podobno napoveduje tudi britanski model UKMO. Za srednjo Evropo pa je posebej pomembna napoved glede padavin. Zaradi višjih temperatur, zmanjšanega zračnega pritiska nad Atlantikom in okrepljenega dotoka toplega zraka z juga se hkrati pričakuje manj padavin v osrednjem in zahodnem delu celine. To povečuje tveganje za sušo v srednji Evropi.
Kombinacija dolgotrajne vročine in pomanjkanja dežja je bila značilna tudi za nekatere najhujše suše v zadnjem desetletju.
Andrej Flis, eden vodilnih strokovnjakov portala Severe Weather Europe, opozarja, da si dva dogodka El Niño nikoli nista povsem enaka in da dolgoročne sezonske napovedi vedno vsebujejo določeno stopnjo negotovosti. Kljub temu poudarja, da je ujemanje med zgodovinskimi vzorci in aktualnimi modeli trenutno precej visoko.
Zadnji izrazit super El Niño se je pojavil med letoma 2015 in 2016. Takrat je bila v Sloveniji zelo mila zima, pomlad se je začela zgodaj, poletje pa je bilo izrazito vroče. Močan vpliv pojava smo občutili tudi v letih 2023 in 2024, ko je Slovenijo prizadela huda suša.
Glede na trenutne modele in vremenske vzorce bi lahko bilo letošnje poletje z vidika vročine in sušnih razmer eno zahtevnejših v zadnjih letih.
