Odvzem vozniških dovoljenj starejšim voznikom? Takšne spremembe so zdaj na mizi – Sedanji način preverjanja je…
Vprašanje, do kdaj je človek še varen voznik, je eno tistih, ki hitro razdeli javnost.
Na eni strani je varnost v prometu.
Na drugi strani pa samostojnost starejših ljudi, ki jim avtomobil pogosto pomeni veliko več kot le prevoz.
Pomeni stik z zdravnikom, trgovino, družino in vsakdanjim življenjem.
Prav zato nova švicarska študija močno odmeva.
Ne zato, ker bi zahtevala enostavno zaostritev pravil, ampak ker opozarja, da obstoječi način preverjanja starejših voznikov morda ne pokaže realnega stanja.
V Švici morajo vozniki, starejši od 75 let, vsaki dve leti opraviti zdravniški pregled vozniške sposobnosti.
Pregled opravi pooblaščeni zdravnik, ki oceni splošno zdravstveno stanje in osnovne kognitivne sposobnosti.
A raziskava, ki sta jo izvedli Hochschule für Soziale Arbeit und Gesundheit Lausanne in Zürcher Hochschule für Angewandte Wissenschaften (ZHAW), opozarja, da je sistem neenoten in pogosto premalo natančen.
Po mnenju raziskovalcev se ocenjevanje preveč naslanja na kratke teste.
Ti lahko pokažejo osnovne kognitivne sposobnosti, kot so koncentracija ali odzivnost, ne pa nujno tega, kako se nekdo znajde v dejanskem prometu.
Vožnja namreč zahteva večplastno pozornost.
Voznik mora hkrati spremljati promet, znake, pešce, kolesarje, razdalje in nepredvidljive situacije, pri čemer so ključni hitri odzivi in dobra prostorska orientacija.
S staranjem se te sposobnosti lahko poslabšajo.
Prav tako jih lahko vplivajo bolezni, kot so demenca, možganska kap ali druge nevrološke težave.
Vendar to ni enako pri vseh ljudeh.
Zato strokovnjaki opozarjajo, da kratek pregled v ambulanti ne more vedno zanesljivo pokazati dejanske vozniške varnosti.
Ena glavnih kritik študije je prav nezanesljivost obstoječih testov.
Zaradi tega se lahko zgodita dve napaki.
Nekdo je lahko ocenjen kot sposoben za vožnjo, čeprav v prometu ni več varen.
Po drugi strani pa lahko nekdo izgubi vozniško dovoljenje, čeprav bi v praksi še vedno vozil odgovorno.
Raziskovalci zato predlagajo bolj celosten pristop.
Namesto enostavne delitve na “sposoben” in “nesposoben” bi uvedli večstopenjski model.
Ta bi vključeval tudi vmesno, sivo cono.
Tam bi vozniške sposobnosti preverjali v realnem prometu, skupaj z učitelji vožnje in strokovnjaki, kot so delovni terapevti.
EU hkrati že razpravlja o spremembah, ki bi lahko vplivale na starejše voznike, med drugim o pogostejšem podaljševanju vozniških dovoljenj po določeni starosti.
Nekateri predlogi so šli celo v smer omejitve veljavnosti dovoljenj za starejše od 70 let, vendar za zdaj niso bili sprejeti.
Nemčija je takšnim obveznim starostnim testom nasprotovala in tam vozniškega dovoljenja ni mogoče odvzeti zgolj zaradi starosti.
Razprava ostaja občutljiva.
Na eni strani je varnost vseh udeležencev v prometu.
Na drugi strani pa pravica starejših do mobilnosti in neodvisnosti.
Zato se vse bolj uveljavlja ideja, da starost sama po sebi ne bi smela biti odločilni kriterij.
Bolj pomembno je, kako posameznik dejansko vozi.
Prihodnost nadzora voznikov bi tako lahko šla v smer bolj praktičnih, realnih ocen, ne zgolj administrativnih ali starostnih omejitev.
