RAZKRITO: Kučan brez dlake na jeziku napadel Janšo – Nekdanji predsednik brez milosti – Kako se bo odzval Janša?

Prvi predsednik republike Milan Kučan je 35 let po osamosvojitvi ocenil, da je Slovenija takrat kot enotna skupnost uspešno kljubovala pritiskom tudi iz tujine. Danes pa po njegovem mnenju takšne povezanosti ni več, saj naj bi bila »razdeljena Slovenija lahek plen« za zunanje interese. Ob tem opozarja na pomen enotnosti in svari pred delitvami, hkrati pa meni, da obdobja osamosvojitve ni treba stalno problematizirati ali, kot pravi, »ni treba, da ga vedno znova ponečedimo«.

Osamosvojitev države opisuje kot »veličasten dogodek, ker je v negotovosti surovega razpadanja Jugoslavije prvikrat v zgodovini prišlo do okrepljene zavesti Slovencev o sebi kot tesno povezani skupnosti, človeški, nacionalni, državljanski in socialni, ki je dolžna poskrbeti za svojo prihodnost«, je dejal v pogovoru za STA pred dnevom državnosti.

Spomnil je, da je Beograd takrat ponujal možnost odcepitve z zakonom pod pogoji, ki bi jih določila srbska večina, sam pa je na to odgovoril, da »tako kot smo prišli v Jugoslavijo po svoji volji, bomo tudi odšli, takrat ko bomo tako sami presodili«. Poudarja, da je nasprotoval takšni obliki odcepitve, ne pa ideji samostojne Slovenije: »Nasprotoval sem torej ponujeni odcepitvi, ne pa samostojni Sloveniji.«

Priznava zasluge Demosovi vladi, ki jo opisuje kot »vlada vseh nas«, in tudi pomladnim strankam, vendar pa ne razume »zanikanja prispevka prejšnje politike, ki je v krizi racionalno spoznavala, zakaj je vek življenja Slovencev v Jugoslaviji potekel, in temu ustrezno delovala«.

Skrbi ga tudi današnje stanje, saj meni, da politika ne krepi več občutka skupnosti, temveč slabi solidarnost. »Danes politika ne gradi na krepitvi občutka za skupnost, ampak spodmika njen temelj, to je solidarnost. Brez te pa skupnost razpade na posameznike, ki ne živijo drug z drugim, ampak eden ob drugem in dostikrat tudi eden na račun drugega«. Dodaja, da so razmere zaskrbljujoče, saj so majhni narodi še posebej ranljivi: »Ker so razmere zelo dramatične, ko je lahko ogrožen obstoj zlasti malih narodov. Brez zavesti, da smo skupnost s skupno odgovornostjo za svojo prihodnost, ne vidim naše odpornosti,« je dejal.

Kritičen je tudi do političnega obujanja starih delitev in novih sporov, med drugim glede odnosa do politike Izraela in vprašanja genocida. »Nenadoma povsem spremenjena politika, ki vlado naroda, ki je sam izkusil genocid in ga zdaj sam izvaja, proglasi za prijateljsko, je poskus spremenjenega vrednotenja najstrašnejših zločinov, ki jih človek lahko stori človeku oziroma narod narodu,« opozarja.

Dodaja, da razlike v zunanji politiki med vlado in predsednico republike Natašo Pirc Musar niso dobre za državo. »Kakšni so argumenti aktualne vlade za njeno, kot pravi, realistično politiko, ne vem, morda v trgovini z orožjem. Do kod nazaj lahko sežejo te povezave, kaj se je zgodilo s ‘črno kocko’ (afero Black Cube), kdo je imel za to interese, to so vprašanja, ki bodo prej ali slej zahtevala odgovor. Na žalost nekatera vprašanja, ki so vrojena v rojstvo naše države in so temelj koruptivnosti, vse do danes niso odgovorjena,« je bil kritičen.

Na koncu poudari, da se ne vidi več v aktivni politiki: »Moj aktivni politični vek je mimo. Moje politično življenje je tudi moja legitimacija in nanjo sem ponosen,« je sklenil.