GROZA: Primite se za denarnice – Moramo Slovenci prodati svoje ‘dizelaše’? Čez nekaj tednov bomo…
Gorivo v Evropi še nikoli ni bilo dražje. Cene dizelskega goriva so na nekaterih avtocestnih bencinskih servisih že presegle tri evre za liter, analitiki pa opozarjajo, da se razmere v prihodnjih tednih lahko še poslabšajo.
Po zadnjih podatkih Evropske komisije je 14. septembra povprečna cena bencina v Evropski uniji znašala 2,063 evra za liter, dizelskega goriva pa 2,159 evra. Gre za najvišji povprečni ceni, odkar Komisija spremlja podatke leta 2005. Polnjenje 50-litrskega rezervoarja bencina tako v povprečju stane okoli 103 evre, dizelskega pa skoraj 108 evrov.
V Nemčiji je na nekaterih avtocestnih servisih navadni dizel že presegel mejo treh evrov. Na počivališču Gruibingen Süd ob avtocesti A8 med Stuttgartom in Ulmom so 16. septembra zabeležili ceno 3,029 evra za liter. Povprečna cena dizla v Nemčiji sicer znaša približno 2,45 evra.
Razlike med državami ostajajo velike. Najcenejši bencin je na Malti, kjer liter stane 1,34 evra, najdražji pa na Danskem s povprečno ceno 2,56 evra. Malta ima tudi najcenejši dizel, in sicer 1,21 evra za liter, medtem ko je najdražji na Finskem, kjer v povprečju stane 2,51 evra. Od začetka leta se je cena bencina v EU zvišala za približno 29 odstotkov, dizelskega goriva pa za skoraj 40 odstotkov.
Glavni razlog za rast cen ostajajo motnje pri oskrbi z nafto po začetku vojne na Bližnjem vzhodu ter težave s pomorskim prometom skozi Hormuško ožino. K podražitvam pomembno prispevajo tudi višje rafinerijske marže, torej razlika med ceno surove nafte in končnih naftnih derivatov. Po ocenah strokovnjakov Evropske centralne banke trenutno znašajo okoli 41 centov na liter dizla oziroma približno 19 odstotkov maloprodajne cene. Pri bencinu marža dosega okoli 17 centov oziroma osem odstotkov.
Prav rafinerijske marže po ocenah ECB predstavljajo največjo negotovost. Medtem ko naj bi marže pri bencinu vrhunec dosegle že avgusta, naj bi se pri dizlu to zgodilo šele oktobra. Razmere dodatno zaostrujejo težave s savdskim naftovodom proti Rdečemu morju ter napovedano zmanjšanje dobav surove nafte evropskim rafinerijam v oktobru.
Evropska centralna banka opozarja, da bi lahko morebitne nove motnje v dobavnih verigah povzročile še višje in dolgotrajnejše podražitve goriv. Umiritev cen bi bila po ocenah strokovnjakov mogoča predvsem ob koncu konflikta na Bližnjem vzhodu, normalizaciji prometa skozi Hormuško ožino in izboljšanju delovanja rafinerij. Do takrat pa bodo vozniki po Evropi, tudi v Sloveniji, za gorivo predvidoma plačevali vse višje zneske.
