Pri NIJZ opozarjajo Slovence: Imamo novo epidemijo. Podobni znaki, a ni covid! Prenaša se z…
Na tiskovni konferenci je namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager opozorila, da epidemiologi opažajo večje število primerov mišje mrzlice.
Čakš Jagerjeva je povedala:
”Očitno nas spremlja mišje leto in z njim mišja mrzlica, povezana z višjim številom glodavcev,” je povedala Čakš Jagerjeva. “Ko začnejo ljudje čistiti vrtove, kleti, drvarnice, se ob vdihavanju mišjih iztrebkov lahko okužijo. Imamo že 47 primerov od začetka januarja.”
Priporočajo previdnost, še posebej v primeru čiščenja dalj časa zaprtih prostorov.
”Kjer so bili iztrebki ali mrtve miši, prostor razkužimo.”
”Treba je biti pozoren ob dvigovanju prahu, ker lahko na ta način pride do okužbe.”
Povedala je, da bolezen poteka z vročino in številnimi znaki, ki so podobni covidu.
Okužba lahko poteka subklinično. Bolnik lahko mišjo mrzlico neopazno preboli, ali pa pride do težke klinične slike. V nekaterih primerih se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.
V Sloveniji je v zadnjih 35 letih zaradi mišje mrzlice umrlo 15 ljudi. Zadnja žrtev je bila zaznana leta 2009.
Pri NIJZ razlagajo:
”V težkih primerih po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska.”
”Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je pet do 15 odstotna.”
Pojav povečanega izločanja seča pa oznanja obdobje ozdravljenja:
”To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem.”
”Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico se razvije doživljenjska zaščitna imunost. Ponovne okužbe niso opisane.’‘
Običajno se mišja mrzlica pojavlja v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih:
”Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi: taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo in čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in/ali iztrebki glodavcev (pospravljanje podstrešij, kleti).”
”Pogosteje se pojavlja na podeželju, možna je pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.”
Kroži predvsem med glodavci kot so miši, podgane in voluharji, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je velikokrat povezano s povečanim številom glodavcev.
Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev.
Bolezen se s človeka na človeka ne prenaša.
