ŠOKANTNO! Šef Nata nas pošilja učit RUŠČINO! Več o tem v prispevku!
Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je glede povečanja sredstev za obrambo izrazil zelo neposreden pristop. Povedal je, da bo potrebno preusmeriti sredstva, kar pomeni manj denarja za pokojnine, zdravstvo in šolstvo, ter več za oboroževanje. Če tega ne bodo storile države članice, je z ironičnim tonom predlagal, da si nabavijo učbenik ruščine ali pa se preselijo na Novo Zelandijo. Rutte je s tem želel poudariti resnost varnostnih groženj in potrebo po večjem vlaganju v obrambo v kontekstu globalnih napetosti.
Slovenija je trenutno na repu Nata glede deleža BDP-ja, namenjenega obrambi, saj lani ta številka ni dosegla niti 1,5 % BDP, kar je manj od vseh drugih članic, razen Španije. Premier Robert Golob je na vrhu EU potrdil, da bo Slovenija morala hitreje dvigniti ta delež na 2 % BDP, kar bi pomenilo dodatnih 400 milijonov evrov letno. Ta znesek bi bil enak proračunu za visokošolsko izobraževanje ali gradnjo 1.500 javnih najemnih stanovanj.
V soočenju na TV Slovenija so strokovnjaki razpravljali o tem, ali večja vlaganja v obrambo dejansko povečujejo varnost ali pa pomenijo izgubo sredstev za ključne družbene sektorje, kot so zdravstvo, šolstvo in pokojnine. Med gosti so bili ekonomist in politični analitik Bogomir Kovač, nekdanji stalni predstavnik pri Natu Erik Kopač, evropski poslanec Klemen Grošelj in obramboslovec Rok Zupančič.
Filozofinja Spomenka Hribar je v javnem pismu ostro obsodila prioritete Natovih zahtev, izpostavljajoč vprašanje, ali bo Slovenija žrtvovala socialno državo v korist oboroževanja. Njeno mnenje je bilo, da so tovrstne izjave nesprejemljive in škodljive.
Eden ključnih vidikov razprave je bil tudi vpliv morebitnega umika ZDA iz Nata. Erik Kopač je opozoril, da bi Evropa brez ameriške podpore v sodobnem vojskovanju praktično ne obstajala. Pomanjkanje ameriških virov, kot so 300.000 vojakov, številni tanki, topništvo in zračna obramba, bi močno oslabilo evropske obrambne zmogljivosti.
Slovenci niso pretirano navdušeni nad večanjem obrambnih izdatkov. Po lanskih raziskavah le 27 % prebivalcev podpira povečanje sredstev za obrambo, kar je precej nizka številka. Poleg tega je Slovenija na dnu med državami Nata glede prepričanja, da je članstvo v Natu ključnega pomena za varnost države.
V oddaji je bilo izpostavljeno tudi vprašanje posrednikov pri orožarskih poslih, kar je dvignilo precej pomislekov. Podjetje Panna Plus, ki ga vodi Primož Peterca, je v zadnjih letih od slovenskega ministrstva za obrambo prejelo več kot 70 milijonov evrov. Samo zadnji posel za strelivo je bil vreden 22 milijonov evrov. Kljub tem velikim zneskom podjetje ni želelo razkriti svoje marže, niti odgovoriti na vprašanje, zakaj je pri nabavi streliva potreben posrednik, kar je vzbudilo dodatna vprašanja o preglednosti teh poslov.
Razprava je razkrila globoka nesoglasja v slovenski politiki glede prihodnosti obrambne politike. Medtem ko vlada prejema signale iz Evrope, da mora Slovenija povečati vojaške izdatke že letos, opozarja del javnosti in politike na socialne posledice tega koraka, kar vključuje morebitno ogrožanje financiranja ključnih družbenih sektorjev, kot so zdravstvo, šolstvo in pokojnine.
Povečuje se tudi vpliv slovenske orožarske industrije, ki se vse bolj povezuje z mednarodnimi korporacijami in pridobiva velike državne pogodbe. To odpira vprašanje, ali bo Slovenija izbrala pot intenzivne militarizacije z večjim vlaganjem v obrambo, ali pa bo skušala ohraniti uravnoteženo politiko, ki bo upoštevala tako socialne potrebe kot tudi obrambne zahteve. To bo verjetno postalo eno ključnih vprašanj pred naslednjimi volitvami.
Vir besedila :slovenskenovice
Vir fotografije: Youtube
Vir prikazane fotografije: Youtube
