VIDEO! Končno razkrito: datum, ko gremo na volišča!
Poslanci so razpisali zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja!
Poslanci so na izredni seji državnega zbora soglasno razpisali zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Referendum bo potekal 23. novembra, volilna opravila pa se bodo začela 21. oktobra. Za razpis je glasovalo vseh 65 navzočih poslancev, nihče ni bil proti.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?« Zakon do takrat ne more stopiti v veljavo.
Zakon bi odraslemu, prisebnemu bolniku omogočil pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja doživlja neznosno trpljenje.
Na izredni seji DZ so poslanci razpravljali o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je poudarila, da zakon temelji na načelih spoštovanja osebnosti, dostojanstva in pravičnosti ter da so upoštevali večino strokovnih pripomb, med drugim pa iz zakona izključili evtanazijo.
Poslanka NSi Iva Dimic je opozorila, da zdravniški poklic temelji na varovanju življenja in lajšanju trpljenja, ne pa na njegovem končevanju. Po njenem bi morala država namesto uzakonitve pomoči pri končanju življenja vlagati v razvoj paliativne oskrbe in izobraževanje zdravstvenega osebja.
V SD so izrazili spoštovanje do volje podpisnikov za referendum, hkrati pa poudarili pravico posameznika, da sam odloča o svojem telesu in o tem, kako želi preživeti najtežje trenutke življenja. Poslanka Bojana Muršič je dodala, da gre pri zakonu za možnost človeka, da konča neznosno trpljenje, ko ni več upanja.
»Evtanazije v zakonu sploh ni«
Poslanka Levice Nataša Sukič je opozorila na zavajanje pobudnikov referenduma, ki nasprotujejo zakonu, in poudarila, da ta ne vključuje evtanazije. Po njenem gre za zakon o človekovem dostojanstvu in svobodi odločanja o lastnem življenju in telesu, ne pa o smrti ali zastrupljanju. Sukič je izpostavila, da zakon predstavlja pravico posameznika do dostojanstvene odločitve o koncu življenja.
Poslanka Svobode Tereza Novak je poudarila, da so pobudniki referenduma zbirali podpise na podlagi napačnih informacij o zakonu, ki po njenem ne ponuja razloga za strah. Izpostavila je, da so pri pripravi zakona upoštevali voljo ljudi, izraženo na posvetovalnem referendumu, kjer je zakon podprlo 54,89 % volivcev, proti pa jih je bilo 45,11 %.
Poslanka SDS Alenka Helbl pa je opozorila, da vse zdravniške organizacije zakonu nasprotujejo in se pri tem sklicujejo na Hipokratovo prisego. Zavzela se je za krepitev paliativne oskrbe in izboljšanje negovalnih oddelkov, ne pa za uzakonitev t. i. »kulture smrti«. Po njenem mnenju pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ne more biti zdravstvena storitev, ki bi se financirala iz sredstev namenjenih zdravljenju bolnikov.
Nepovezana poslanka iz vrst Demokratov Eva Irgl je poudarila, da podpirajo referendum, ker menijo, da je razprava o tako pomembnem vprašanju nujna, hkrati pa zakona ne podpirajo. Izpostavila je, da je življenje sveto in da se mora tudi vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obravnavati s tega vidika.
V večurni razpravi so se poslanci večinoma gibali med argumenti za pravico do dostojne smrti in argumenti o svetosti življenja. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je znova opozoril na nasprotovanje t. i. »kulturi smrti«, medtem ko mu je Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda očitala namerno zavajanje. Poslanka SDS Jelka Godec pa je predlagala, naj se med referendumsko kampanjo več prostora nameni strokovnim glasovom.
Vir besedila: povzeto po slovenskenovice.delo.si
Vir videa: Facebook
Vir prikazane fotografije: Youtube (fotografija je simbolična)
