RAZKRITO: Sodelavka je razkrila, kaj so na Pop TV doživeli z Edijem Pucerjem in Natašo Pirc Musar

Dolgoletna novinarka Katarina Keček je na Facebooku delila spomine na obdobje, ko je bila zaposlena na POP TV, in razkrila zgodbo, v kateri sta bila med drugim udeležena tudi voditelj Edi Pucer in današnja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Kaj se je pred leti odvijalo za zaprtimi vrati ene največjih slovenskih televizijskih hiš? Kečkova je na družbenem omrežju opisala osebno izkušnjo iz časa dela na POP TV, ko je sodelovala pri poskusu ustanovitve sindikata. Pri tem sta sodelovala tudi Edi Pucer in Nataša Pirc, ki danes nosi funkcijo predsednice republike.

Novinarka, ki pravi, da je v tem poklicu že več kot tri desetletja, je pojasnila, zakaj se v svoji karieri ni nikoli vključila v novinarska društva ali sindikalna združenja. Po njenem mnenju so se takšne organizacije sčasoma preveč razdelile po političnih linijah, sama pa se kot neodvisna novinarka v teh delitvah ni našla.

Kljub temu se je nekoč odločila sodelovati pri ustanovitvi sindikata zaposlenih na POP TV. Kot je zapisala, je bila ta izkušnja zanjo pomembna in jo je zaznamovala za vse življenje.

Razlog za povezovanje zaposlenih naj bi bila odločitev vodstva televizije, da nenadoma ukine povračilo potnih stroškov. Po spominu Kečkove je bila razlaga zelo kratka: “Pač, šparamo. Vi pa se znajdite.” Takšna poteza naj bi novinarje prvič povezala pri skupni zahtevi.

Do takratnega direktorja so se odpravili trije predstavniki – Edi Pucer, Nataša Pirc in Katarina Keček. “Takrat smo se novinarji na POP TV prvič zares združili za skupno stvar,” je zapisala.

Njihov namen je bil po njenih besedah jasen. Želeli so ustanoviti sindikat, ki bi ščitil novinarje in druge zaposlene pred enostranskimi odločitvami vodstva ter omogočil uradna pogajanja z upravo. Med razlogi za pobudo je omenila tudi pomisleke glede zaposlovanja posameznikov na novinarska mesta brez dovolj ustreznih izkušenj ali izobrazbe.

Kečkova se spominja, da so bili vsi trije prepričani, da imajo za svojo pobudo pravno in moralno podlago. Ker je bilo na POP TV takrat zaposlenih več kot 300 ljudi, so pričakovali, da bodo z enotnim nastopom lahko dosegli spremembe.

Srečanje z vodstvom pa naj bi se po njenem opisu odvilo precej drugače, kot so pričakovali. Direktor naj bi jih sprejel v svoji pisarni in jim dovolil deset minut, da predstavijo svoje zahteve.

Med njihovim pojasnjevanjem naj bi jih poslušal brez večjih odzivov in gledal dokumente na mizi. Ko so zaključili predstavitev, naj bi jim odgovoril z besedami, ki so se jim po Kečkovih navedbah vtisnile v spomin.

“Slišal sem vas. Ok. Zdaj pa vam povem sledeče: dokler sem jaz na vodstvu, sindikata tukaj NE BO. Vi lahko seveda vztrajate s svojimi zahtevami. Ampak prvi, ki bo prišel k meni s podobno idejo, bo dobil odpoved.”

Kečkova je zapisala, da so po teh besedah za nekaj trenutkov ostali brez besed. Direktor naj bi jim nato pokazal proti izhodu in sestanek se je končal.

Na poti iz pisarne naj bi se še pogovarjali o tem, da takšen odnos do zaposlenih ni sprejemljiv in da pri svojih zahtevah ne bodo popustili. A kot je priznala, je njihova odločnost hitro zbledela.

“A realnost nas je ujela takoj na dnu stopnic: Edi je zavil v eno pisarno, Nataša v drugo, sama pa sem šla nazaj v svoj desk,” je zapisala.

Po njenem spominu o sindikatu pozneje niso več govorili. Dodala je, da po njenem vedenju na POP TV glede sindikalnega organiziranja stanje ostaja podobno oziroma enako kot takrat.

Izkušnja je po njenih besedah močno vplivala na njen pogled na novinarska združenja in organizirano zastopanje zaposlenih. Čeprav je sprva verjela v skupno zaščito delavskih pravic, jo je odziv vodstva po lastnih besedah odvrnil od nadaljnjega podobnega angažiranja.